<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki, ki vplivajo na precepljenost  populacije proti klopnemu meningitisu</dc:title><dc:creator>Babić,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jaklič,	Asja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>nizka precepljenost</dc:subject><dc:subject>klopi</dc:subject><dc:subject>cepilni skepticizem</dc:subject><dc:subject>bariere za dosego precepljenosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Klopni meningitis je okužba, ki izhaja iz družine virusov Flaviviridae in predstavlja eno najpogostejših virusnih bolezni osrednjega živčevja v Sloveniji. Okužba lahko opustoši človekov imunski sistem in za seboj pušča dolgotrajne posledice. Prav zaradi preprečevanja omenjenih zapletov pa se je treba nujno posluževati nespecifičnih in specifičnih preventivnih ukrepov, pri čemer cepljenje predstavlja enega izmed najučinkovitejših preventivnih ukrepov. Kljub številnim strokovnim in znanstvenim priporočilom pa je v Sloveniji mogoče opaziti nizko stopnjo pri precepljenosti. Prav zaradi tega omenjenega pojava pa je treba odkriti dejavnike, vzroke in bariere za nizko stopnjo precepljenosti. Zadnje predstavlja tudi glavno vodilo diplomskega dela. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti klopni meningitis in dejavnike, ki vplivajo na nizko precepljenost populacije. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo z uporabo kritičnega branja relevantne znanstvene in strokovne literature s področij klopnega meningitisa in cepljenja. Rezultati: Na podlagi izsledkov raziskav, ki so bile empirično izvedene v evropskih državah, smo uspeli identificirati dejavnike in vzroke za nizko precepljenost proti klopnemu meningitisu, in sicer nizko stopnjo ozaveščenosti o okužbi klopnega meningitisa, cepilni skepticizem in cenovno dostopnost zdravil. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da kljub znanstvenim in strokovnim dognanjem raven cepilnega skepticizma vztrajno narašča, pri čemer glavni vzrok za zavračanje cepljenja predstavlja prav strah pred neželenimi učinki cepljenja. Pri tem se je treba zavedati, da imamo kot zdravstveni delavci kategorično dolžnost, da posameznikom približamo neznane zdravstvene vsebine – na kratko, treba se je aktivneje posvetiti promociji zdravja in cepiv, hkrati pa s tem zagotoviti dovolj informacij, da se bodo posamezniki lahko ustrezno odločali tako, da bodo odločitve potekale v smeri zagotavljanja zdravja.</dc:description><dc:publisher>[V. Babić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-22 07:46:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155247</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132251</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 189895427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
