Identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na raven znanja prve pomoči pri akutni možganski kapiLevstik, Laura (Avtor) Kovačič, Uroš (Mentor) Slabe, Damjan (Komentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negacerebrovaskularni inzultozaveščenost laične populacijedejavniki tveganjasimptomi in znamenjaUvod: Možganska kap (MK) predstavlja velik svetovni izziv za javno zdravje. Za uspešno zdravljenje akutne možganske kapi (AMK) je ključnega pomena čas od začetka simptomov bolezni do medicinske obravnave bolnika. Namen: Predstaviti smo želeli pomen ukrepov prve pomoči (PP) pri AMK, ugotoviti, kakšna je raven znanja laikov o PP pri AMK, ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju ukrepov PP med posamezniki glede na demografske značilnosti in identificirati vire in ovire v znanju PP o AMK med laično populacijo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom domače in tuje relevantne literature. V teoretičnem delu je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika o poznavanju ukrepov PP pri AMK. Podatke smo zbirali z orodjem za spletno anketiranje 1KA. Vprašalnik je bil sestavljen iz 15 vprašanj, med katerimi sta bili 2 vprašanji odprtega tipa. Prvi sklop so predstavljala vprašanja o demografskih podatkih, drugi sklop vprašanja o poznavanju znamenj in simptomov AMK in tretji sklop vprašanja o poznavanju ukrepov PP pri AMK. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel Office Home različica 2019. Rezultati: V vzorec je bilo vključenih 208 anketirancev, od tega 69 % (n = 143) oseb ženskega in 30 % (n = 64) oseb moškega spola. Bolezensko stanje HMK (hemoragična možganska kap) je prepoznalo 48 % (n = 99), IMK (ishemična možganska kap) pa 53 % (n = 68) oseb. Razčlemba akronima GROM je bila uspešna pri 96 osebah (46 %), kjer so s 50 % prevladovale osebe z višješolsko izobrazbo ter so usposabljanje iz PP opravljale pred 2–5 leti. V primeru, da oseba kaže znake AMK, bi 39 % (n = 83) oseb najprej preverilo, ali se ta odziva. Telefonsko številko 112 bi takoj poklicalo 37 % (n = 77) oseb. Razprava in zaključek: Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da anketiranci vedo, kaj je AMK. Ozaveščanje laikov o AMK bi moralo biti osredotočeno na specifične demografske skupine z nižjo ravnjo znanja, s poudarkom na simptomih in dejavnikih tveganja za MK ter na pomembnost takojšnje ustrezne PP.[L. Levstik]20242024-03-22 07:45:47Diplomsko delo/naloga155246UDK: 616-083VisID: 132250COBISS_ID: 189894403sl