Značilnosti sestojnih vrzeli v izbranih bukovih in jelovo-bukovih pragozdnih ostankih SlovenijeRazpotnik, Klementina (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) pragozdni rezervatisestojna vrzelRajhenavski Rogsevernoameriški pristopsestojna dinamikaNamen naloge je bil v pragozdu Rajhenavski Rog preučiti razvojno dinamiko vrzeli, obnovitvene cikle ter narediti terestrično analizo vrzeli. Uporabili smo severnoameriški pristop. Rajhenavski Rog meri 51,14 ha, za analizo smo izbrali južni del Roga (14,6 ha). Raziskavo smo opravili leta 2004 in odkrili 44 vrzeli ter 322 vrzelnikov. Prevladujejo srednje velike vrzeli, ki večinoma nastanejo kot posledica endogenih motenj. Pogled v zgodovino vrzeli kaže na večkratno širjenje vrzeli in njihov nepretrgan razvoj. Analiza je pokazala, daima največ vrzeli 3, 4 ali 5 vrzelnikov, stanje pragozda pa je v razvoju bukovega gozda, saj delež jelke med vrzelniki narašča. Pomlajevanje poteka malopovršinsko v jedrih, kjer rastni prostor izrablja bukev. Razvojna dinamikavrzeli povzroča nastanek malopovršinsko heterogenih sestojev. Metodologija, ki smo jo uporabili je primerna, njena objektivnost je večja kotpri metodi razvojnih faz. Potrebna je le prilagoditev dela na terenu. Načinobnavljanja v pragozdu je stabilen, zato je prenos znanja v gospodarske gozdove zaželjen.[K. Razpotnik]20082014-07-11 13:41:04Diplomsko delo15507UDK: 630COBISS_ID: 2157734sl