<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos delovnih terapevtov do umiranja in smrti starejših oseb</dc:title><dc:creator>Škof,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>konec življenja</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>soočanje s smrtjo</dc:subject><dc:description>Uvod: Življenjska doba se daljša in vse več je kroničnih bolezni, ki zmanjšujejo samostojnost starejših oseb in zahtevajo dolgotrajno oskrbo. Paliativna oskrba je pristop, ki izboljšuje kakovost življenja umirajočih in njihovih svojcev. Delovni terapevti uporabljajo na osebo usmerjen pristop in stremijo k ohranjanju oziroma izboljšanju kakovosti življenja v vseh obdobjih. Tisti, ki so zaposleni v domovih starejših občanov, se srečujejo tudi z umiranjem in smrtjo starejših oseb, kar povzroči različne čustvene odzive, tesnobo, stres. Namen: Raziskovali smo, kakšne izkušnje imajo in kako doživljajo umiranje in smrt starejših oseb delovni terapevti, ki so zaposleni v domovih starejših občanov. Zanimalo nas je, kakšni občutki se jim ob tem pojavljajo, kako se z umiranjem in smrtjo soočajo ter ali menijo, da imajo za to dovolj informacij in znanja. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri smo podatke pridobili s polstrukturiranimi intervjuji s petimi delovnimi terapevtkami, zaposlenimi v domovih starejših občanov po Sloveniji. Podatke smo kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne kategorije: izkušnje z umiranjem in smrtjo, doživljanje in soočanje z umiranjem in smrtjo in znanje in informacije o soočanju z umiranjem in smrtjo. Udeleženke naše raziskave smrt pojmujejo kot del življenja. Pri srečevanju z umiranjem in smrtjo najpogosteje doživljajo žalost, nemoč in olajšanje. Med obravnavo umirajočih ne občutijo nelagodja in nimajo predsodkov. Uporabljajo različne strategije soočanja z umiranjem in smrtjo, med katerimi so najpogosteje navedle pogovor. Želijo si več možnosti za pridobivanje znanja na tem področju. Razprava in zaključek: Umiranje in smrt sta še vedno tabu tema, o kateri bi morali več govoriti. Udeleženke naše raziskave menijo, da je soočanje s smrtjo za delovne terapevte, ki delajo v domovih starejših občanov, neizogibno. Čustvom, ki se ob tem pojavljajo, se ne morejo izogniti. Pomembno je, da imajo znanje in ustrezen odnos do umiranja in smrti ter ustrezne strategije spopadanja z negativnimi čustvi, čemur je v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti. Delovni terapevti, ki bi se zaposlili na področju paliativne oskrbe starejših oseb, bi potrebovali dodatna znanja in usposabljanje. Smiselno bi bilo narediti več raziskav na to temo, kar bi delovnim terapevtom olajšalo soočanje z umiranjem in smrtjo.</dc:description><dc:publisher>[T. Škof]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-16 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155040</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132222</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 189192707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
