Aerobna zmogljivost odraslih udeležencev delavnice “Ali sem fit?”Koren, Petra (Avtor) Jakovljević, Miroljub (Mentor) Knific, Tjaša (Komentor) Kovačič, Tine (Recenzent) magistrska delafizioterapijaaerobna zmogljivostšest minutni test hojepreizkus hoje na 2 kmdve minutni test stopanja na mesturaziskava ''Ali sem fit?'' 2018Uvod: Trenutne raziskave kažejo na postopno zmanjševanje stopnje telesne dejavnosti in z njim vse slabšo aerobno zmogljivost svetovne populacije. Z namenom preprečevanja učinkov sedečega načina življenja se v Sloveniji izvaja zdravstveno- vzgojna delavnica “Ali sem fit?”, katere namen je na podlagi testiranj aerobne zmogljivosti ozaveščati udeležence o stanju njihove telesne zmogljivosti. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti stopnjo aerobne zmogljivosti odraslih Slovencev, ki so v letu 2018 obiskali zdravstveno-vzgojno delavnico »Ali sem fit?«. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 3858 preiskovancev obeh spolov, ki so se udeležili delavnice »Ali sem fit?« v letu 2018. Vključeni preiskovanci so morali opraviti enega od treh testov aerobne zmogljivosti in sicer šestminutni test hoje, dveminutni test stopanja na mestu ali preizkus hoje na 2 km. Rezultati: Povprečna starost preiskovancev je bila 52 let, od tega je bilo 2/3 moških. Največ udeležencev je bilo iz Celja in Raven na Koroškem, najmanj pa iz Kranja in Maribora. Pri preizkusu hoje na 2 km in šestminutnem testu hoje (p < 0,001) smo ugotovili statistično značilne razlike med spoloma, regijami in različno starimi preiskovanci, medtem ko smo pri dve minutnem testu stopanja ugotovili statistično značilne razlike le med preiskovanci različnih regij (p = 0,008), med spoloma in različno starimi preiskovanci pa statistično značilnih razlik (p > 0,05) nismo ugotovili. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov vseh testov aerobne zmogljivosti smo ugotovili statistično značilno povezanost med spolom in določeno kategorizacijo aerobne zmogljivosti (p < 0,001), kjer je večji delež žensk dosegal nadpovprečne (+2,60%) in povprečne rezultate v primerjavi z moškimi, ki so v večji meri dosegali povprečne rezultate (+11,49%). Povezanost med starostjo in aerobno zmogljivostjo je bila na šest minutnem testu hoje (r = -0,422, p < 0,001) in preizkusu hoje na 2 km (r = -0,074, p = 0,001) negativna in statistično značilna, medtem ko tega nismo dokazali na dve minutnem testu stopanja na mestu (r = - 0,059, p = 0,483). Opazili smo tudi precejšen vpliv okolja na aerobno zmogljivost preiskovancev in sicer so povprečno najboljše rezultate na šest minutnem testu hoje, dve minutnem testu stopanja (> 60 let) in preizkusu hoje na 2 km dosegali testirani Slovenci v celjski oz. mariborski regiji v primerjavi z ostalimi regijami. Z vidika javno- zdravstvene perspektive ima poznavanje faktorjev, ki vplivajo na splošno telesno nedejavnost velik pomen pri nadaljnjem delovanju v prid izboljšanja telesne zmogljivosti.[P. Koren]20232024-03-13 09:13:46Magistrsko delo/naloga154997UDK: 615.8VisID: 132216COBISS_ID: 188830979sl