<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost zdravstvene obravnave pacienta z agresivnim vedenjem v službi urgentne dejavnosti</dc:title><dc:creator>Krulc,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>agresija</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>urgentna dejavnost</dc:subject><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>nasilje na delovnem mestu</dc:subject><dc:description>Uvod: Na urgenci so obravnavani pacienti z različnimi zdravstvenimi težavami. Poleg napotne diagnoze so zelo pomembni tudi drugi faktorji, ki vplivajo na dobrobit človeka. Različni faktorji vplivajo na človekovo počutje, vedenje, dojemanje ter spoprijemanje s situacijo. Urgenca je zaradi velikega števila pacientov v obravnavi podvržena težkim pogojem, ki predstavljajo izziv tako zaposlenim kot obravnavanim pacientom. Ti dejavniki lahko vplivajo na človekovo prevzemanje vloge pacienta. Neugodni vplivi lahko tako privedejo do nasilja nad zaposlenimi. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredeliti varnost zdravstvene obravnave pacienta z agresivnim vedenjem v urgentni zdravstveni dejavnosti ter ugotoviti v kolikšni meri so zdravstveni delavci na urgenci izpostavljeni nasilju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom domače ter tuje literature, s časovnim okvirjem od leta 2012 dalje. Zaradi pomembnosti vsebine smo uporabili nekatere članke iz leta 1999. Literatura je obsegala rezultate o pojavnosti nasilja, dejavnikih tveganja in aktivnostih za preprečevanje nasilja. Rezultati: Ugotovili smo visoko pojavnost nasilja nad zdravstvenimi delavci v urgentni zdravstveni dejavnosti, več kot 50 % zdravstvenih delavcev je vsaj enkrat doživelo psihično nasilje, redkeje pa tudi fizično. Razprava in zaključek: Obravnava agresivnega pacienta predstavlja sodelovanje celotnega tima in zahteva veliko znanja ter fleksibilnosti. Na pojav agresije pri pacientu vpliva veliko dejavnikov. Med uspešnejše aktivnosti za preprečevanje agresije štejemo preventivo, usmerjeno k preprečevanjem neugodnih vplivov, prepoznavanje storilcev ter deeskalacijo. Pomembno je tudi izobraževanje zdravstvenih delavcev, da se znajo soočati s pojavom nasilja na delovnem mestu.</dc:description><dc:publisher>[B. Krulc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-07 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154876</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132208</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 187967747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
