<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Postopek izdelave 3D modela za tiskanje iz CT diagnostičnih slikovnih podatkov</dc:title><dc:creator>Žekš,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>3D tisk</dc:subject><dc:subject>3D Slicer</dc:subject><dc:subject>3D model</dc:subject><dc:subject>Segment Editor</dc:subject><dc:subject>segmentacija</dc:subject><dc:subject>CT podatki</dc:subject><dc:subject>DICOM</dc:subject><dc:description>Uvod: Uporaba 3D tiska se je danes že močno integrirala v področje medicine ter radiologije. Uporaba napredne vizualizacije v radiologiji je dodana vrednost pri diagnostiki, saj zagotavlja otipljive informacije o anatomskih in patoloških strukturah. Pri izdelavi modela so anatomske strukture segmentirane iz DICOM podatkov in pretvorjene v virtualne 3D modele ter shranjene v datoteke, ki jih prepozna 3D tiskalnik. Izdelavo končnega produkta lahko razdelimo na več korakov, le ti so zajem podatkov in shranjevanje slik, izdelava modela (nalaganje podatkov, obrezovanje, segmentacija, vizualizacija), ustvarjanje STL datoteke, priprava na tisk, tisk modela in po-obdelava. Namen: Namen magistrske naloge je predstaviti postopek izdelave 3D modela iz diagnostičnih slikovnih podatkov, pridobljenih s CT slikanjem. Cilj magistrske naloge je razvoj postopka, kako iz CT slik pripraviti model namenjen 3D tisku ter izvedba postopka na praktičnem primeru. Metode dela: Najprej smo na področju 3D tiska pregledali izbrano literaturo, iskali smo podatke o uporabnosti v praksi, samem procesu tiska in zahtevah za izdelavo modela. V drugem delu smo na primeru kolka izdelali 3D model pri tem pa spoznavali različne segmentacijske tehnike v programu 3D Slicer. Rezultati: Pri procesu segmentacije so možni različni načini, kako segmentacijo podatkov opravimo. Poznamo ročna orodja in semiavtomatične načine segmentacije, to so upragovljanje, polnjenje med rezinami, sledenje ravnini in povečevanje območij. Pri izdelavi našega modela smo kot osnovno segmentacijo uporabili metodo upragovljanja z ročnimi popravki. Dobljeno STL datoteko smo izvozili v program za tisk, nastavili parametre in model kolka tudi natisnili. Napake se pri posameznem koraku izdelave modela v naslednjih korakih potencirajo. Razprava in zaključek: Segmentacije je eden najpomembnejših postopkov pri 3D tisku. Različni načini pa imajo svoje prednosti in slabosti. V našem primeru, smo zaključili, da sta metodi upragovljanja in povečevanja zelo podobni tehniki in dajeta najbolj učinkovite rezultate. Študije na različnih področjih uvrščajo 3D tisk kot uporabno metodo pri zahtevnih primerih, učenju posegov, razumevanju kompleksne anatomije in optimizaciji posegov. Izdelava 3D modela zahteva multidisciplinarno sodelovanje med zdravniki, radiološkimi inženirji in drugimi 3D inženirji, še vedno pa ni opredeljeno, kateri poklic naj bo odgovoren za posamezni korak.</dc:description><dc:publisher>[A. Žekš]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-03-01 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154775</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132199</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 187324419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
