<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kritične točke v intenzivni reji prašičev, ki vplivajo na njihovo dobrobit</dc:title><dc:creator>Nadlučnik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štukelj,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golinar,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dobrobit prašičev</dc:subject><dc:subject>intenzivna reja</dc:subject><dc:subject>obnašanje prašičev</dc:subject><dc:subject>bivalni pogoji</dc:subject><dc:subject>odnos 
rejec – žival</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo analizirali raven dobrobiti prašičev v slovenskih intenzivnih rejah. V sklopu 
raziskave smo obiskali 14 intenzivnih rej prašičev in jih strokovno ocenili z uporabo protokola
AWQ/P-P – protokol/vprašalnik za oceno dobrobiti prašičev (angl. Animal welfare quality 
questionnaire/protocol for pigs). Ocenjevali smo pet sklopov: splošni vtis, obnašanje živali, 
zdravstveno varstvo, bivalne pogoje ter okoljske razmere. Na podlagi predpostavke, da na
dobrobit prašičev bistveno vpliva rejec, smo v raziskovalni nalogi z vprašalnikom izprašali 
rejke/rejce obravnavanih rej. Preverili smo, kako dobro rejci poznajo koncept dobrega počutja 
živali, kakšno je njihovo mnenje o dobrobiti prašičev ter jih spraševali o tehnologiji njihovih 
rej. Preučevali smo neskladje med s protokolom ocenjeno ravnjo dobrobiti prašičev v reji ter 
rejčevo oceno, kako pomembna se mu zdi dobrobit njegovih prašičev. Ugotovili smo, da je 
stanje dobrobiti prašičev v slovenskih intenzivnih rejah sprejemljivo, saj vse obravnavane reje 
dosegajo minimalne standarde. Pri strokovni oceni reje je bil najbolje ocenjen sklop 
vedenje/obnašanje prašičev – prašiči so bili radovedni, niso se bali rejca, rokovanje z njimi je 
bilo primerno. Najslabše je bil ocenjen sklop bivalni pogoji – ponekod je bila gostota naselitve 
prevelika, zaposlitveni material neustrezen, osvetlitev neprimerna. Kritične točke, ki vplivajo 
na dobrobit prašičev, so neustrezno izvajanje biovarnostnih ukrepov, pomanjkanje 
termometrov in higrometrov, neustrezno ukrepanje rejcev za zmanjševanje agresije med 
prašiči, uporaba neustreznega zaposlitvenega materiala ter neustrezna razvrstitev prašičev po 
kategorijah. Za dobrobit prašičev je bilo nekoliko bolje poskrbljeno v rejah, kjer so bili rejci 
moški, starejši od 40 let, z nižjo stopnjo izobrazbe, ki se pogosteje poklicno usposabljajo, 
vendar razlike niso statistično značilne. Rezultati vprašalnika kažejo, da je rejcem dobrobit 
prašičev izredno pomembna, ne glede na dejansko stanje v njihovih rejah. Najpomembneje jim 
je zdravstveno varstvo prašičev, najmanj pomembne pa so jim okoljske razmere. Rejci so 
izkazali dobro znanje o dobrobiti živali. Večinoma imajo pozitiven odnos do dobrobiti svojih 
prašičev in so do njih empatični (predvsem ženske ter starejši rejci), hkrati pa niso pripravljeni 
spremeniti trenutnega stanja v reji, ki zadovoljuje zgolj minimalne zahtevane pogoje. Večina 
rejcev kljub zakonski prepovedi krajša repe svojim prašičem ter jim brusi zobe, da bi preprečili 
agresivno vedenje. Večini se zdi kastracija prašičev nujna in jo do sedmega dneva starosti 
pujskov izvajajo brez analgezije.</dc:description><dc:publisher>E. Nadlučnik</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-02-22 14:42:37</dc:date><dc:type>Raz. nal. na višji ali visoki šoli</dc:type><dc:identifier>154595</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 636.4:591.5:636.082.25:636.083(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 186220035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
