Dobrobit rejnih živali med transportom in v klavnicah v skladu z družbenimi zahtevamiLipovšek, Maja (Avtor) Kirbiš, Andrej (Mentor) Križman, Manja (Komentor) dobrobit živalitransportrejne živaliklavnicedružbene zahteve-normezakonodajaveterinaryDobrobit je zelo kompleksno področje. Zajema tako etične, ekonomske, kulturne, socialne kot tudi verske in politične vidike skrbi za živali. Rejne živali, kot so perutnina, prašiči, govedo, ovce, koze in konji, so pogosto podvrženi stresu, ki je vezan na zahteve po visoki proizvodnji in težnji za čim večjim ekonomskim donosom. V zadnjem desetletju prihaja pri razumevanju vprašanja dobrobiti živali do precejšnjih sprememb. Namen te študije je bil oceniti dobrobit živali v slovenskih klavnicah in med transportom. Pripravili smo anketni vprašalnik, ki je omogočil pridobitev podatkov o razumevanju anketirancev o njihovem delu, poznavanju zakonodaje, izobraževanju ter stališčih do dobrobiti živali. Ocenjen je bil splošni vtis, obnašanje živali, zdravstveno varstvo živali, oprema klavnic, okoljski parametri in drugi relevantni vidiki. Primerjali smo tudi rezultate pridobljene s strokovnim opazovanjem in ocene pomembnosti posameznih parametrov dobrobiti anketirancev. V raziskavo smo vključili 6 klavnic za rdeče meso in 4 perutninske klavnice. Iz vsake klavnice smo anketirali enega zaposlenega v klavnici in enega poklicnega voznika živih živali. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo SPSS in izračunali povprečne vrednosti za vsak parameter iz vprašalnika. Uporabili smo Wilcoxonov test (vrednosti < - 0,2 ali > 0,2 so bile obravnavane kot pomembne). Ugotovili smo, da večina zaposlenih v klavnicah meni, da potrebujejo več in/ali boljše praktično usposabljanje. Klavničarji so izkazali več znanja o dobrobiti živali v primerjavi z vozniki, vendar pa je bilo pri obeh skupinah ugotovljeno pomanjkanje poznavanja zakona in predpisov, ki obravnavajo dobrobit živali. Zaskrbljujoči sta dejstvi, da vozniki živali v povprečju niso vedeli, da prisotnost bolezni vpliva na raven dobrobiti živali ter da večina anketiranih ni poznala izraza biovarnost. Rezultati ocen strokovnjaka so v povprečju nižji v primerjavi z ocenami pomembnosti po mnenju zaposlenih v klavnici in voznikov živali. To pomeni, da se zavedajo pomembnosti ocenjevanih parametrov dobrobiti, a jih ne upoštevajo v takšni meri kot menijo sami. Glede na rezultate raziskave zaključujemo, da je potrebno izboljšati praktično usposabljanje, boljše razumevanje zakonodaje, izobraževanje o dobrobiti živali ter ozaveščanje o koristih določenih postopkov in standardov v klavnicah ter med transportom. S tem bi se dosegle izboljšave pri ravnanju z živalmi in zagotovilo njihovo boljše počutje v celotni verigi mesne industrije.M. Lipovšek20232024-02-22 11:19:37Raz. nal. na višji ali visoki šoli154591UDK: 636.083:355.692.3:637.513.2:328..34(043.2)COBISS_ID: 186023427sl