<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv aktivacije estrogenskih receptorjev pred puberteto na spolno diferenciacijo možganov samic miši</dc:title><dc:creator>Brečko,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grgurevič,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevroendokrinologija</dc:subject><dc:subject>spolna diferenciacija</dc:subject><dc:subject>feminizacija</dc:subject><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:subject>spolno vedenje živali</dc:subject><dc:subject>lordoza</dc:subject><dc:subject>estrogenski receptor</dc:subject><dc:description>Natančni mehanizem vpliva estrogenih hormonov na feminizacijo možganov še ni popolnoma
raziskan. Po nekaterih podatkih poteka omenjen proces v obdobju pred puberteto. V naši
raziskavi smo samice razdelili v pet skupin. Štirim smo 10. dan po rojstvu odstranili jajčnike in
nato od 15. do 25. dneva starosti dodajali snovi, raztopljene v koruznem olju, ki aktivirajo
različne signalne poti estrogenih hormonov: 1) estradiol benzoat, 2) agonist estrogenskega
receptorja  (ERα) propil pirazol triol, 3) agonist estrogenskega receptorja β diarilpropiontril,
4) koruzno olje (negativna kontrola). Za peto skupino (pozitivno kontrolo) smo uporabili
samice, ki so prav tako prejemale koruzno olje, a smo jim odstranili jajčnike šele po puberteti
(60. dan starosti). Feminizacijo smo ocenjevali s pomočjo ženskega spolnega obnašanja
(lordoze), izražanja tirozin hidroksilaze v anteroventralnem delu periventrikularnega jedra
hipotalamusa in ERα v ventromedialnem jedru hipotalamusa. Med skupinami nismo odkrili
statistično pomembnih razlik niti v lordozi niti v izražanju omenjenih beljakovin v možganih.
Lordoza je bila slabo izražena pri vseh skupinah, posebno pa pri pozitivni kontroli. Naši
rezultati kažejo na to, da aktivacija signalnih poti estrogenih hormonov ni trajno vplivala na
parametre, ki smo jih raziskovali, torej ni vplivala na feminizacijo. Kljub vsemu pa je velika
verjetnost, da so na rezultate vplivali drugi dejavniki, ki bi lahko motili normalni potek aktivne
feminizacije, posebno z vidika lordoze.</dc:description><dc:publisher>A. Brečko</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-02-22 11:05:53</dc:date><dc:type>Raz. nal. na višji ali visoki šoli</dc:type><dc:identifier>154589</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612.43:612.82:612.6.057:612.8.05:612.621-31(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 185597955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
