Strukturne, funkcijske in senzorne lastnosti sečnega mehurja na modelu intersticijskega cistitisaPeskar, Dominika (Avtor) Erman, Andreja (Mentor) intersticijski cistitismišji modelsečni mehururotelijstrukturne lastnostifunkcijske lastnostisenzorne lastnostiIntersticijski cistitis (IC) je kronično, aseptično vnetje sečnega mehurja, ki prizadene predvsem ženske. Klinični znaki, s katerimi se kaže IC, so podobni kot pri drugih obolenjih sečil, zato se IC pogosto diagnosticira napačno oz. do njegove končne diagnoze sploh ne pride. Ker etiologija in patofiziologija bolezni nista poznani, je tudi terapija IC zgolj simptomatska. V namen preučevanja IC so v uporabi različni živalski modeli, katerih poznavanje je nujno za verodostojen prenos dognanj na modelih v klinično prakso. V sklopu doktorske disertacije smo analizirali model IC vzpostavljen na miših linije C57BL/6J obeh spolov z večkratnimi aplikacijami ciklofosfamida (CYP) v nizkih odmerkih, kar je eden najpogosteje uporabljenih modelov IC. Strukturne, funkcijske in senzorne lastnosti modela smo analizirali z uporabo številnih molekularnih, celično-bioloških, histoloških in mikroskopskih tehnik. Ugotovili smo, da model odraža ključne patološke spremembe stene sečnega mehurja bolnikov z IC in je zato primeren za preučevanje tega obolenja. Pokazali smo, da so na nivoju transkriptoma procesi prirojene imunosti in regulacije celičnega cikla bolj obogateni pri miših z IC napram kontrolnim mišim ter da se obe skupini živali med seboj razlikujeta tudi v izražanju nekaterih miRNA, ki bi lahko služile kot biooznačevalci IC. V sečnih mehurjih miši z IC smo ugotovili spremembe v izražanju senzornih proteinov in spremembe v obliki in razporejenosti intersticijskih celic znotraj lamine proprije stene mehurja napram mehurjem kontrolnih miši. Ugotovili smo tudi nabor razlik med spoloma v odzivu sečnega mehurja na sprožitev IC. Vnetne spremembe stene sečnega mehurja so bile namreč obsežnejše pri samicah napram samcem, prav tako je bila pri samicah obsežnejša hiperplazija urotelija. Obnova pregradne funkcije urotelija po poškodbi je bila slabša pri tretiranih samicah kot tretiranih samcih, kar bi lahko bilo povezano z ugotovljeno manj obsežno glikozilacijo urotelija pri samicah z IC ter s spolnimi razlikami v regulaciji aktinskega citoskeleta tretiranih živali. Naša raziskava tako potrjuje ustreznost mišjega modela IC za preučevanje tega obolenja, hkrati pa kaže na pomembne razlike med spoloma v odzivu sečnega mehurja na povzročeno vnetje. Poznavanje spolnih razlik, vključno z ugotovljenimi na mišjem modelu IC v okviru doktorske disertacije, bi lahko pomembno pripomoglo k razumevanju mehanizma razvoja IC pri bolnikih, spolno pogojenem pojavljanju ter razvoju učinkovitejše diagnostike in terapije IC.20242024-02-17 07:15:19Doktorsko delo/naloga154488VisID: 26245sl