Primerjalna analiza besednih iger v delu Alice's Adventures in Wonderland in njihove ustreznice v slovenskem in španskem prevoduBalantič, Eva (Avtor) Lipovšek, Frančiška (Mentor) Markič, Jasmina (Mentor) besedne igreLewis CarrollAlice's Adventures in WonderlandAlica v Deveti deželiAlicia en el País de las Maravillasliterarni prevodDirk Delabastitaprevajalske tehnike.Besedna igra kljub svoji pogosti in obsežni prisotnosti v pisnem in govornem kontekstu predstavlja skromno raziskan jezikovni pojav. Pojavlja se kot pomemben doprinos k nadrealistični atmosferi v mojstrovini Lewisa Carrolla naslovljeni Alice’s Adventures in Wonderland ter zimzeleni pravljici med drugim dodaja muhasto igrivost. Slednje magistrsko delo se poglablja v svet besednih iger, ki se pojavijo v izvirnem besedilu, in preučuje zapletene izzive, s katerimi so se soočali prevajalci ob prevajanju le-teh v tuje jezike. V našem delu smo se osredotočili na dva tuja prevoda; prvo slovensko in prvo špansko različico, naslovljeni Alica v Deveti deželi in Alicia en el País de las Maravillas. Raziskava, osnovana na teoriji prevajanja, se začne z natančno analizo devetega in desetega poglavja, ki uradno vsebujeta največje število besednih iger. Te ne odražajo le kulturnih in družbenih referenc na viktorijansko Anglijo, ampak tudi humorno razkrivajo Carrollove ironične poglede na moralo in dogme omenjenega obdobja. Vez med slednjim zgodovinskim časom in osemnajstimi besednimi igrami je dodatno razjasnjena s pomočjo različnih prevajalskih pristopov, medtem ko analiza prevedenih besedil Boga Preglja in Juana Gutiérreza Gilija razkriva njuno (ne)uspešnost ob prevajanju igrivega besedišča v ciljna jezika. Oba prevajalca sta uspešno (po)ustvarila večino besednih iger, a nekaj jih je bilo v prevodu neizogibno izgubljenih. Juan Gutiérrez Gili je na eni strani dosegel nekoliko boljši rezultat, najverjetneje zaradi določenih podobnosti med angleščino in španščino (na primer, končnica -tion v angleščini se v španščini odraža s končnicami -ción, -zón in -sión), ki so mu omogočile poustvariti besedno igro, ter zaradi zgodovinskega ozadja in pozitivnega odnosa do tujih besedil na špansko govorečih ozemljih. Po drugi strani je Pregelj izbral nekoliko bolj prirejen prevod, kar se je ob upoštevanju večjega razkoraka med izvornimi in ciljnimi jeziki ter pozne razvitosti teorije prevajanja na slovenskem področju izkazalo kot precej primerna izbira.20232024-02-15 12:34:50Magistrsko delo/naloga154456VisID: 542524COBISS_ID: 185967363sl