<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranski status pri ženskah v postopku zunajtelesne oploditve</dc:title><dc:creator>Trampuš,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pinter,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranske navade žensk</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>življenjski stil</dc:subject><dc:subject>ženska neplodnost</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>zunajtelesna oploditev</dc:subject><dc:description>Potrebno je boljše razumevanje potencialnih spremenljivih dejavnikov tveganja z vplivom na uspešnost oploditve z biomedicinsko pomočjo, kot so življenjski slog, telesna sestava, prehranske navade in preskrbljenost z mikrohranili. Namen magistrske naloge je bilo preveriti stanje prehranjenosti, prehranskih navad, življenjskega sloga in preskrbljenosti z vitaminom B9, vitaminom B12 in vitaminom D pri ženskah pred postopkom zunajtelesne oploditve (ZTO) v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 69 prostovoljk, ki so med januarjem 2023 in marcem 2023 prvič obiskale ambulanto za začetek postopka ZTO na Ginekološki kliniki, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatke smo pridobili z meritvijo telesne mase, oceno telesne sestave z bioimpedančnim analizatorjem BIA 101 in z vprašalnikom o sociodemografskem statusu, prehranskih navadah, pogostosti uživanja živil v preteklem letu, uživanju prehranskih dopolnil, izkušnjami s kajenjem ter z vprašanji o telesni dejavnosti. Poleg tega je bil udeleženkam odvzet vzorec venske krvi za biokemijske laboratorijske preiskave (vitamin B9, vitamin B12, vitamin D) v laboratoriju Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prehrana udeleženk pri večini ni v skladu z veljavnimi nacionalnimi prehranskimi smernicami in kot taka predstavlja slabo obvladovan spremenljiv dejavnik tveganja z možnim negativnim vplivom na izide ZTO. Kar 26 udeleženk (37,7 %) je imelo previsok indeks telesne mase (䁥 25 kg/m2), pri čemer ima pomembno vlogo dejstvo, da 33 udeleženk (47,8 %) ne dosega spodnje meje za priporočeno količino telesne dejavnosti s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Pomanjkanje vitamina B9 (&lt; 4 ng/ml) je bilo ugotovljeno pri treh ženskah, pomanjkanje vitamina B12 (&lt; 200 pg/ml) pri petih ženskah, kar 44 žensk je bilo nezadostno preskrbljenih z vitaminom D (&lt; 30 ng/ml). Razvidna je potreba po uvedbi prehranske obravnave parov, ki se soočajo z neplodnostjo, kar bi potencialno lahko povečalo ne le uspešnost postopkov ZTO, temveč tudi verjetnost spontane zanositve v nekaterih primerih ter s tem zmanjšala ekonomsko in čustveno breme zdravljenja neplodnosti.</dc:description><dc:publisher>[L. Trampuš]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-15 07:15:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154442</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-055.2:618.177-089.888.11</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236250</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 185811459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
