<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Opis neželenih učinkov zaviralcev imunskih kontrolnih točk pri zdravljenju bolnikov z napredovalim nedrobnoceličnim pljučnim rakom na Kliniki Golnik</dc:title><dc:creator>Završnik Puhar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pelicon,	Veronika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>imunoterapija</dc:subject><dc:subject>zaviralci imunskih kontrolnih točk</dc:subject><dc:subject>neželeni učinki</dc:subject><dc:description>IZHODIŠČE: Pljučni rak spada med najpogostejša rakava obolenja na svetu. Ena izmed možnosti zdravljenja so zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZKT). Ti lahko zaradi delovanja na imunski sistem povzročajo številne imunsko pogojene neželene učinke (NU), zaradi česar bomo morda z zdravljenjem primorani začasno ali celo trajno prekiniti.
NAMEN: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti pogostnost in stopnjo NU ter oceniti pojavnost NU glede na značilnosti bolnikov in zdravljenje. Pri bolnikih, ki so bili zaradi NU hospitalizirani, smo podrobneje opisali potek in zdravljenje NU. Ločeno smo opisali NU pri bolnikih, ki so bili zaradi izbranih NU (pnevmonitis, kolitis, hepatotoksičnost, NU na koži) hospitalizirani na Kliniki Golnik.
METODE: V retrospektivno opazovalno raziskavo smo vključili 294 bolnikov z napredovalim nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NDPR), ki so med avgustom 2017 in decembrom 2021 na Kliniki Golnik prejemali zdravljenje z ZKT v kateri koli liniji sistemskega zdravljenja raka, samostojno ali v kombinaciji s kemoterapijo. Podatki za analizo so bili zbrani v anonimizirani podatkovni zbirki bolnikov. Glavna vira podatkov za podatkovno zbirko sta bila bolnišnični informacijski sistem BIRPIS in klinične poti izvajanja sistemske terapije raka.
REZULTATI: Med 294 bolniki je 89 % doživelo NU katerekoli stopnje, NU stopnje 3 ali več pa 20 %. Hospitaliziranih je bilo 19 % bolnikov, toliko jih je zaradi NU potrebovalo tudi sistemski glukokortikoid (GK). Pri enem bolniku, ki je prejemal kemoimunoterapijo, je zaradi okužbe prišlo do smrti. Zdravljenje z ZKT je trajno ukinilo 14 % vseh bolnikov. Med najpogostejše NU spadajo utrujenost, spremembe na koži in hepatotoksičnost. Med 56 hospitaliziranimi bolniki jih je 75 % imelo NU stopnje 3 ali več. Zdravljenje NU z GK je bilo potrebno pri 77 % hospitaliziranih bolnikov, 5 % bolnikov pa je potrebovalo dodaten imunosupresiv. Med NU, ki so zahtevali hospitalizacijo, sta bila z 19 % najpogostejša pnevmonitis in kolitis.
ZAKLJUČEK: Pojavnost NU v naši opazovalni raziskavi je v grobem primerljiva s pojavnostjo iz registracijskih randomiziranih kliničnih raziskav ZKT pri zdravljenju NDPR.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-03 08:45:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154238</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
