<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča študentov zdravstvene nege v Sloveniji do evtanazije</dc:title><dc:creator>Jurkovič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gošnak Dahmane,	Raja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koritnik,	Blaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>evtanazija</dc:subject><dc:subject>aktivna evtanazija</dc:subject><dc:subject>samomor s pomočjo</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre in evtanazija</dc:subject><dc:subject>zdravniki in aktivna evtanazija</dc:subject><dc:subject>stališča do evtanazije</dc:subject><dc:description>Uvod: Razprava o evtanaziji ne sme biti tabu. Če se pogovarjamo o evtanaziji, to seveda ne pomeni, da jo sprejemamo. Mnogi so mnenja, da ima zdravnik glavno vlogo glede odločanja ob koncu življenja. Vendar pa je tudi vloga medicinske sestre ključna in ravno zaradi tega mora biti ta poklic aktivno vključen v kakršnokoli razpravo o evtanaziji. Zagotavljanje evtanazije vključuje multidisciplinarni zdravstveni tim, v katerem imajo medicinske sestre pogosto stranske vloge. Namen: Namen magistrske naloge je predstaviti oziroma opredeliti pojem evtanazije ter katere vrste le-te poznamo ter z uporabo že izdelane merilne skale za merjenje stališč do evtanazije ugotoviti, kakšen odnos imajo do nje študenti zdravstvene nege 1., 2. in 3. stopnje na zdravstvenih fakultetah v Sloveniji. Metode dela: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Že znana spoznanja avtorjev in stališča tako tuje kot tudi domače literature smo pridobili z metodo kompilacije. S komparativno metodo pa smo na koncu primerjali teoretični del raziskav z rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Sekundarne vire smo pridobili s podatkovnimi bazami, kot so CINAHL, PubMed, COBISS.SI, ScienceDirect in druge. Rezultati: Anketiranih je bilo 74,3 % žensk in 25,7 % moških. Največji delež anketiranih je obiskoval Fakulteto za zdravstvene vede Novo mesto (38,2 %). Večina anketiranih je študirala na prvi stopnji študija (82,4 %). Največji delež anketiranih (45,5 %) je obiskoval 2. letnik študija, najmanj anketiranih je bilo absolventov (11,9 %). Največ anketirancev je bilo starih med 19 in 24 let. Stališče študentov do evtanazije se je statistično značilno razlikovalo glede na starost, delovno dobo in spol. Stališče študentov do evtanazije se ni statistično razlikovalo glede na stopnjo izobrazbe in veroizpoved študentov. Razprava in zaključek: Z anketnim vprašalnikom smo odgovorili na raziskovalno vprašanje. Študenti zdravstvene nege na zdravstvenih fakultetah v Sloveniji so veliko stopnjo strinjanja izrazili, da bi v posebnih okoliščinah zase zahtevali evtanazijo, iz česar lahko razberemo, da so naklonjeni evtanaziji. Koristnost naše raziskave vidimo v tem, da bi z njo spodbudili študente in zaposlene v zdravstvu k razmišljanju in pomembnosti vloge medicinske sestre pri umirajočih pacientih, saj je največkrat prisotna ob zadnjih trenutkih življenja. Prav tako pa moramo velik poudarek dati tudi razvoju paliativne oskrbe v Sloveniji, saj je tudi to dejavnost, ki ji namenimo premalo pozornosti in časa.</dc:description><dc:publisher>[U. Jurkovič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-31 07:45:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154188</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132155</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 183271939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
