<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje simptomov možganske kapi in prva pomoč med mladimi v Pomurju</dc:title><dc:creator>Vogrinčič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>simptomi možganske kapi</dc:subject><dc:subject>prva pomoč pri možganski kapi</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija po možganski kapi</dc:subject><dc:description>Uvod: Preživetje po možganski kapi izven bolnišnice je v največji meri odvisno od zgodnje prepoznave simptomov in ustreznega ukrepanja očividcev. Glede na podatke iz literature smo ugotovili, da je možganska kap prihajajoča epidemija 21. stoletja. Prav tako je iz literature razvidno, da veliko ljudi ne upa pomagati ali ne zna pomagati, kljub temu, da so po zakonu dolžni nuditi prvo pomoč. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti simptome možganske kapi in raziskati, kakšno je poznavanje simptomov in izvajanje prve pomoči v primeru znakov možganske kapi med mladimi v Pomurju. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, v empiričnem pa kvantitativno metodologijo. V sklopu empiričnega dela je izdelan anketni vprašalnik, ki bo v pomoč pri ugotavljanju poznavanja simptomov in znakov možganske kapi. Vprašalnik je namenjen izključno mladim (16–26 let), ki živijo na območju Pomurja, v raziskavo pa so bili povabljeni preko medijev socialnih omrežij. Uporabili smo domačo in tujo strokovno literaturo. Anketiranje je potekalo od 15. 4. 2023 do 25. 4. 2023, s pomočjo spletnega portala 1KA. Rezultati: Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 70 anketirancev. Sodelovalo je 37 (53 %) žensk in 33 (47 %) moških. Povprečna starost je bila 21,9 let. S pomočjo ankete smo dobili boljši pregled nad znanjem o možganski kapi med mladimi Pomurci. Primerjali smo znanje med laično populacijo in populacijo, ki se je opredelila za zdravstvene delavce. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da mladi Pomurci dobro poznajo simptome možganske kapi, in da bi jih velika večina priskočila na pomoč ob morebitni možganski kapi. Znanje vprašanih o možganski kapi je različno, vendar lahko povzamemo, da je vseeno zelo dobro. Največ težav so imeli vprašani pri vprašanju, ki se je nanašalo na prehodno obtočno motnjo, in sicer ne glede na laično in strokovno populacijo. Pri pomenu kratice GROM pa smo zaznali nekoliko boljše znanje strokovne populacije in nekoliko slabše znanje laične populacije.</dc:description><dc:publisher>[B. Vogrinčič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-21 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154034</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132139</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181851651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
