<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv amputacije na samopodobo</dc:title><dc:creator>Krejić,	Žaklina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>telesna podoba</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:description>Uvod: V moderni družbi ljudje izkazujejo spoštovanje in sprejemajo posameznike v veliki meri glede na njihov videz. Številne osebe z amputacijo so tako poleg omejenih fizičnih funkcij, socialnih stikov in dejavnosti tudi pogosto spregledane in diskriminirane zaradi svoje zunanje podobe. To često vpliva tudi na njihovo samopodobo, samospoštovanje in duševno zdravje. Telesna podoba je naš zunanji izgled, pa tudi predstave o tem, kako nas vidijo drugi. S spremembo telesnega izgleda ali spremembo funkcionalnosti dela telesa je posameznikova telesna podoba ogrožena. Namen: Namen diplomskega dela je opraviti pregled strokovne literature na temo telesne podobe in samopodobe oseb po amputaciji, kako izguba uda vpliva na človekovo duševno stanje in kako se grajenja samozavesti lotijo tekom rehabilitacije. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, kjer smo pregledali in analizirali domačo in tujo literaturo iz bibliografskih podatkovnih bazah. Rezultati: Za učinkovitejše spoprijemanje s spremenjeno telesno podobo je strokovna podpora ključnega pomena, predvsem prvih pet let po operaciji. Na pozitivno prilagoditev vpliva pretečeni čas od posega, podpora bližnjih, družbena vključenost, opravljanje poklicnega dela, socialna mreža, različne oblike podpore, zadovoljstvo s protezo in njena uporaba, aktivno spoprijemanje s stresom, optimistična osebnostna naravnanost, višina amputacije in odsotnost fantomske bolečine. Mlajši amputiranci in ženske z amputacijo imajo boljšo telesno podobo in višjo kakovost življenja. Ena izmed največjih ovir pri sprejemanju nove telesne podobe je fantomska bolečina, ki otežuje potrjevanje in vzdrževanje posameznikove samopodobe, ogroža osebnostno identiteto ter ohranjanje socialnih vezi. Razprava in zaključek: Posameznik bo sprejemal svojo spremenjeno telesno podobo v okviru že obstoječih predstav o sebi, kot mu jo narekujeta resnična in/ali zaznana sprememba telesa. Doživljanje spremenjene telesne podobe je lahko povezano z daljšimi obdobji depresije, anksioznostjo, slabšo kakovostjo življenja in omejenimi aktivnostmi. Vzporedno s fizično rehabilitacijo je za pacientovo integriteto zatorej nujna tudi psihološka podpora. Zdravstveni delavci, ki sodelujejo v rehabilitaciji pacientov z amputacijo, bi morali imeti temeljno razumevanje vseh značilnosti obdobja okrevanja, ki vključujejo tudi vpliv amputacije na telesno podobo in samopodobo pacientov.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Krejić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-19 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154013</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132132</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181650435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
