<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Omočitev in adhezija pri lepljenju hitro rastočih lesnih vrst</dc:title><dc:creator>Kalčič,	Izak	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>lepljenje lesa</dc:subject><dc:subject>fenolno lepilo</dc:subject><dc:subject>kontaktni kot</dc:subject><dc:subject>strižna trdnost</dc:subject><dc:subject>adhezija</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo omočitev in adhezijo pri lepljenju hitro rastočih lesnih vrst. Uporabili smo fenol-formaldehidno lepilo GP 3110 in 5 pri nas komercialno manj pomembnih lesnih vrst: brezo, črno jelšo, topol, zeleni bor in vrbo. S pomočjo mikroskopa, digitalnega fotoaparata in računalnika smo ugotavljali kontaktni kot kapljice fenol-formaldehidnega lepila na posameznih lesnih vrstah. Vroče smo zlepili po 2 lameli ter iz takih lepljencev izdelali preizkušance za ugotavljanje strižne trdnosti. Te smo pred meritvijo izpostavili različnim pogojem kot so klimatiziranje, namakanje v vodi, kuhanje in sušenje. Strižni preizkus smo izvajali s pomočjo univerzalnega testirnega stroja Zwick Z100. Ugotovili smo, da se kontaktni koti lepila med posameznimi lesnimi vrstami niso veliko razlikovali. Najmanjši kontaktni kot lepila smo izmerili pri zelenem boru (najmanjša gostota lesa), največjega pa pri brezi (največja gostota lesa). Na strižno trdnost lepilnega spoja preizkušancev je vplivala priprava oziroma pogoji pri katerih smo tretirali in testirali preizkušance. Na trdnost lepilnega spoja je vplivala tudi gostota lesa.</dc:description><dc:publisher>[I. Kalčič]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>154</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*824.832</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1453449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
