Usmeritve za razvoj neformalne oskrbe ljudi z demencoHusić, Vesna (Avtor) Mali, Jana (Mentor) dolgotrajna oskrbastari ljudjedemencaneformalni oskrbovalcisocialno delotehnologijaizobraževanjepodporaV teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila staranje prebivalstva v sodobni družbi, opredelitev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ter izvajalce oskrbe starih ljudi. V nadaljevanju sem opredelila pojem demence, predstavila epidemiološke podatke o razširjenosti demence, njene znake, vrste in vpliv, ki ga ima demenca na življenje človeka z demenco in njegove bližnje. Predstavila sem tudi oblike pomoči za neformalne oskrbovalce in vlogo socialnega dela na področju neformalne oskrbe ljudi z demenco. V raziskovalnem delu sem predstavila kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla s štirinajstimi neformalnimi oskrbovalci ljudi z demenco iz različnih krajev v Sloveniji. V njej me je zanimalo kaj vse neformalni oskrbovalci ljudi z demenco doživljajo ob oskrbovanju, kaj potrebujejo za lažje oskrbovanje sorodnika z demenco in kakšen je njihov odnos do izobraževanj, ki so namenjena neformalnim oskrbovalcem. Razvoj tehnologije je omogočil številne tehnološke podporne storitve, zato me je v raziskavi zanimalo, kakšen je njihov odnos do tehnologije, ali so seznanjeni s tehnološkimi oblikami pomoči in ali jih uporabljajo; zanimalo me je tudi, ali bi bili pripravljeni na nove oblike pomoči preko spleta, ki bi jih razvili na podlagi njihovih izkazanih potreb. Ugotovitve kažejo, da je izkušnja oskrbovanja človeka z demenco v življenje oskrbovalca prinesla številne spremembe, tako pozitivne kot negativne. Pomemben dejavnik pri oskrbi človeka doma je, da ima neformalni oskrbovalec pri oskrbovanju pomoč. Želijo si, da bi bilo možno storitev pomoči na domu koristiti več ur/večkrat tedensko, želijo pa tudi finančno podporo, s katero si tako pomoč sploh lahko privoščijo. Če imajo neformalni oskrbovalci podporo družine in/ali prijateljev, ne čutijo potrebe po izobraževanjih in/ali predavanjih, podpornih skupinah. Neformalni oskrbovalci se na tehnologijo spoznajo, seznanjeni so z možnostmi tehnološke podpore za stare ljudi. Tehnološkim oblikam pomoči niso naklonjeni, saj jih je strah da bi tehnologija v kritičnem trenutku zatajila. Menijo, da bodo tehnološke oblike pomoči za neformalne oskrbovalce bolj uporabne za nove generacije oskrbovalcev, saj so že sedaj bolj vpeti in seznanjeni s tehnologijo. Na podlagi ugotovitev in sklepov sem predlagala vodenje registra s seznamom neformalnih oskrbovalcev, ki za človeka z demenco skrbijo sami, zagotovitev podpore tistim oskrbovalcem, ki so z vlogo oskrbovalca zaključili (zaradi smrti človeka z demenco, preselitve v dom za stare), pripravo skupnega portala (ali aplikacije) z relevantnimi informacijami s področja demence, ustanovitev prostorov za začasno bivanje ljudi z (napredovalo) demenco in mobilne enote strokovnjakov, ki bi na terenu svetovali ter sorodnike/oskrbovalce poučevale o oskrbi ljudi z demenco.[V. Husić]20232024-01-18 09:00:03Magistrsko delo/naloga153993UDK: 364.4:616.892.3VisID: 44678COBISS_ID: 201772035sl