<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lažne novice in odnos do cepljenja proti COVIDU-19</dc:title><dc:creator>Poles,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štebe,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Covid-19</dc:subject><dc:subject>lažne novice</dc:subject><dc:subject>cepljenje</dc:subject><dc:subject>teorije zarote</dc:subject><dc:subject>zdravstvena kriza</dc:subject><dc:description>V luči globalne pandemije COVID-19 so lažne novice postale ena izmed ključnih ovir za učinkovito cepljenje prebivalstva. Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje vpliva lažnih novic na odnos do cepljenja v Sloveniji tako na makro- kot tudi na mikroravni. Z osredotočanjem na specifičnosti Slovenije v primerjavi z ostalimi evropskimi državami smo ugotovili, da Slovenija zaseda zadnje mesto med evropskimi državami glede zadovoljstva z demokracijo in je prav tako zadnja glede stališča, da so bile javne institucije dovolj transparentne glede cepiv. Slovenija tudi spada med 10 držav, v kateri se do novic dostopa preko družbenih omrežij in ne neposredno od vira novice. Na mikroravni smo ugotovili, da  so v Sloveniji odnos do cepljenja močno oblikovali oslabljeno politično zaupanje, izrazita politična polarizacija in nezadovoljstvo z demokracijo. Dodatno je bilo zaznano nizko zaupanje v uradne institucije in  medije, kar je povečalo dovzetnost za dezinformacije. Medtem ko so starejši prebivalci kljub svoji nagnjenosti k teorijam zarote večinoma podprli cepljenje, so posamezniki z višjo izobrazbo presenetljivo pogosto verjeli v teorije zarote. Opazili smo tudi, da kritičnost do izobraževanja lahko signalizira dvom v znanstveno skupnost, kar bi bilo smiselno dodatno raziskati. Na odnos do cepljenja in dovzetnost za teorije zarote v Sloveniji sta poleg ekonomskega nezadovoljstva in nekaterih osebnih vrednot vplivala tudi zaupanje v sodržavljane in zadovoljstvo s kakovostjo življenja. Glede na rezultate smo ugotovili, da je bila namera za cepljenje v višji meri povezana s posameznimi dejavniki kot verjetje v teorije zarote. Vse te ugotovitve kažejo na to, da je precepljenost v Sloveniji rezultat mnogih prepletenih dejavnikov, ki jih je treba nadalje raziskati.</dc:description><dc:publisher>M. Poles</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-17 08:30:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153969</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 070.431:177.3:614.47:578.834(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 161047</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181751043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
