<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki skupinskega plesa pri krhkih stanovalcih doma starejših občanov</dc:title><dc:creator>Snoj,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>telesna krhkost</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>plesno-gibalna vadba</dc:subject><dc:description>Uvod: Telesna krhkost (TK) je klinično stanje starejših odraslih in se kaže kot pojav najmanj treh izmed petih značilnosti TK (nenamerna izguba telesne mase, utrujenost, šibkost, zmanjšana hitrost hoje in sedeč način življenja). Telesna dejavnost je ena izmed metod za preprečevanje in zmanjševanje stopnje TK. Plesno-gibalna vadba (PGV) je oblika telesne dejavnosti, ki se je izkazala za priljubljeno med populacijo starejših odraslih. Namen: Namen diplomskega dela je bil prikazati učinke skupinskega plesa na telesno pripravljenost, spoznavne sposobnosti in TK stanovalcev DSO. Metode dela: Diplomsko delo je prospektivna intervencijska raziskava, kjer smo raziskovali učinke skupinskega plesa pri TK stanovalcih doma starejših občanov. V raziskavi je sodelovalo 10 TK preiskovancev. Pri preiskovancih smo opazovali TK, telesno pripravljenost in spoznavne sposobnosti. Podatke smo pridobili s fenotipom krhkosti, slovensko različico Senior fitness testa in kratkim testom spoznavnih sposobnosti. PGV smo izvajali dvakrat tedensko, osem tednov, kar skupaj znaša 16 vadbenih enot, po 45 min na vadbeno enoto. Meritve smo izvedli trikrat, pred začetkom PGV, po šestih tednih izvajanja PGV in po dvanajstih tednih od začetka raziskave. Rezultati: Pri meritvah TK je prišlo do statistično značilnega zmanjšanja prevalence med prvim in zadnjim testiranjem (P = 0,006). Statistično značilno sta se pri fenotipu krhkosti spremenili telesna dejavnost (P = 0,007) in hitrost hoje (P = 0,050). Drugi kriteriji fenotipa krhkosti se v opazovanem obdobju niso statistično značilno spremenili. Telesna pripravljenost se je statistično značilno spremenila pri časovno merjenem testu vstani in pojdi (P = 0,002), dosegu sede na stolu (P = 0,014) in dotiku dlani za hrbtom (P = 0,001). Ostale komponente testiranja telesne pripravljenosti starejših odraslih so ostale statistično nespremenjene. Pri opazovanju spoznavnih sposobnosti ni prišlo do statistično značilnih sprememb. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v TK in pri nekaterih komponentah telesne pripravljenosti po izvajanju PGV. Ni pa prišlo do statistično pomembnih sprememb spoznavnih sposobnosti po izvajanju PGV. V prihodnje bi bilo treba primerjati učinke različnih vrst vadb na TK.</dc:description><dc:publisher>[N. Snoj]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-17 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153965</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132127</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181265667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
