<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proces pomoči in podpore šolske svetovalne službe otroku, ki je dolgotrajno bolan</dc:title><dc:creator>Fludernik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>ki imajo posebne potrebe</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>ki so dolgotrajno bolni</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>sodelovanje z udeleženimi v procesu pomoči in podpore</dc:subject><dc:subject>glas otroka</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem proces pomoči in podpore šolske svetovalne službe otroku, ki je dolgotrajno bolan, sodelovanje šolske svetovalne delavke z udeleženimi v procesu pomoči in podpore, kaj prispeva k učinkovitosti procesa, ovire šolskih svetovalnih delavk v procesu, znanje, izobraževanje šolskih svetovalnih delavk ter upoštevnost otrokovega glasu v samem procesu. 
V teoretičnem delu najprej predstavim otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na skupini otrok, ki so dolgotrajno bolni, nato pišem o šolski svetovalni službi, o procesu pomoči in podpore šolske svetovalne službe, o sodelovanju z udeleženimi v procesu, o znanju, izobrazbi šolskih svetovalnih delavk, poglavje pa zaključim z otrokovim glasom v procesu. Empirični del je potekal z izvedbo kvalitativne raziskave, ki sem jo zasnovala kot študijo primera ene izmed osnovnih šol v Sloveniji. Informacije sem pridobila s pomočjo neslučajnostnega vzorca, preko delno standardiziranih intervjujev s štirimi šolskimi svetovalnimi delavkami, s štirimi otroki, ki so dolgotrajno bolni, in z dvema staršema otrok. V raziskavi sem ugotovila, da se vzpostavljanje delovnega odnosa med šolsko svetovalno delavko in otrokom prične s prejeto odločbo zavoda za šolstvo in preko staršev, vzpostavitev odnosa svetovalne delavke z otrokom pa poteka različno, pri tem uporabljajo tudi koncepte socialnega dela. Šolska svetovalna delavka pri delu z otroki, ki so dolgotrajno bolni, uporablja različne metode, sodeluje z vsemi udeleženimi v procesu pomoči in podpore, poleg tega pa v proces aktivno vključuje otroka. Oblika pomoči otroku, ki je dolgotrajno bolan, je odvisna od vsebine odločbe oziroma strokovnega mnenja, prevladujejo pa učna pomoč strokovnega delavca, dodatna strokovna pomoč, svetovalna storitev, prilagoditve pri ocenjevanju, prilagoditve pri prehrani, otrok ima na voljo pripomočke ter možnost stalnega ali začasnega spremljevalca. Otrokov glas je upoštevan s strani šolske svetovalne službe, s strani učiteljev pa je upoštevan v večini. Šolska svetovalna delavka, poleg sodelovanja z otrokom, sodeluje še z učitelji, s starši, z vodstvom, s timom in z zunanjimi institucijami. K učinkovitosti v procesu podpore in pomoči prispeva opremljenost strokovnih delavcev z znanjem in informacijami, spodbujanje, motiviranje, sprotno preverjanje situacije otrok, uporaba konceptov socialnega dela, vzpostavljen odnos strokovnih delavcev z otrokom, sodelovanje med vsemi udeleženimi. Ovire v procesu pomoči in podpore otroku, ki je dolgotrajno bolan, so udeleženi v procesu in šolski sistem, reševanje ovir pa šolske svetovalne delavke rešujejo na način iskanja rešitev v timu, vključitve, upoštevanja osebe, ki ima drugačno mnenje, pa tudi z opolnomočenjem same sebe, z dorečenostjo in vztrajnim iskanjem načinov. Šolska svetovalna delavka ima širok spekter znanj, znanje pa pridobi v času študija na fakulteti in študijski praksi. Svetovalne delavke pa si še želijo in imajo potrebo po dodatnem izobraževanju, pri tem pa je poudarek na izobraževanju šolskih delavcev o specifičnih boleznih. Šolska svetovalna delavka izkazuje skrb za otroka iz zdravstvenega in šolskega stališča, vrednost odnosa med njima pa je velika; otrok se ob šolski svetovalni delavki počuti sproščeno, varno, sprejeto, podprto, srečanj se rad udeležuje. Otrok ima z učitelji v večini dober odnos, med vrstniki pa se počuti sprejeto ter ima dobre in zdrave odnose. Starši otrok, ki so dolgotrajno bolni, z učitelji sodelujejo, z njimi redno komunicirajo, največ sodelujejo z razredničarko otroka, starši pa imajo ob sodelovanju z učitelji tako pozitivne kakor tudi negativne izkušnje. Starš z vodstvom sodeluje posredno, glede večjih stvari in ob napotitvi tretje osebe.</dc:description><dc:publisher>[U. Fludernik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-13 09:00:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153544</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.12:364-051</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44627</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201764355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
