<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki ortoz za gleženj in stopalo na hojo pacientov v subakutni in kronični fazi po možganski kapi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Ornik,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meznarič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>ortoza za gleženj in stopalo</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>subakutna faza</dc:subject><dc:subject>kronična faza</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu, preživeli pa lahko imajo hude posledice, med njimi tudi težave s hojo. Za ponovno vzpostavitev cikla hoje lahko uporabimo ortoze za gleženj in stopalo ter funkcionalno električno stimulacijo. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda znanstvene in strokovne literature ugotoviti učinek ortoz za gleženj in stopalo na hojo pacientov v subakutni in kronični fazi po možganski kapi. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, CINAHL in PEDro. Izbrane so bile raziskave, ki so ustrezale sledečim vključitvenim merilom: raziskave, objavljene med leti 2011-2022, randomizirane nadzorovane in klinične raziskave, prosto dostopne raziskave, objavljene v angleškem jeziku in raziskave, ki so vključevale bolnike po možganski kapi. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest raziskav. Za raziskovanje so uporabili različne vrste ortoz za gleženj in stopalo. V treh raziskavah so izvajali fizioterapijo v domačem okolju, v treh pa je potekala fizioterapija pod nadzorom fizioterapevta v kliničnem okolju. V vseh raziskavah je prišlo do pomembnih kliničnih razlik, vendar nekatere izmed njih niso bile statistično pomembne. Razprava in zaključek: Ortoza za gleženj in stopalo pripomore k izboljšanju  hoje in drže telesa: povečata se dolžina koraka in hitrost hoje. V prihodnje bi bile treba nadaljevati z raziskavami visoke kakovosti z večjim vzorcem, obvezno vključenostjo kontrolne skupine in daljšim trajanjem intervencij. Treba bi bilo tudi raziskati, kateri material je najprimernejši za izdelavo ortoze in kako dolgo bi jo bolniki morali nositi.</dc:description><dc:publisher>[L. Ornik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-13 07:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153537</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132120</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181079811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
