<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vročanje v pravdnem postopku: primerjava slovenskega in francoskega prava</dc:title><dc:creator>Radujko,	Anđa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vročanje</dc:subject><dc:subject>pravdni postopek</dc:subject><dc:subject>Zakon o pravdnem postopku</dc:subject><dc:subject>kontradiktorni postopek</dc:subject><dc:subject>vročanje po detektivu</dc:subject><dc:subject>Code de procédure civile</dc:subject><dc:subject>commissaire de justice</dc:subject><dc:subject>signification</dc:subject><dc:subject>notification</dc:subject><dc:subject>signification de l'acte</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem obravnavala vprašanje vročanja pisanj v pravdnem postopku skozi prizmo slovenskega in francoskega pravnega sistema. Vročitev predstavlja elementarno dejanje pravdnega postopka, v katerem se odloča o pravicah in pravnih interesih strank. Stranki mora biti zagotovljena seznanitev s procesnimi dejanji sodišča in nasprotne stranke ter omogočena uveljavitev načela kontradiktornega postopka, kar zagovarja tako prvi kot drugi pravni sistem. Magistrsko delo sem zato začela z obravnavo pomena načela kontradiktornosti za postopek ter primerjala njegovo pojmovanje v okviru slovenskega pravnega sistema, francoskega pravnega sistema ter na ravni Evropske kovencije človekovih pravic.
V drugem delu magistrskega dela sem se nato podrobneje posvetila analizi posamičnih institutov vročanja. Tako prvi kot drugi sistem posamezna vprašanja urejata na podoben način, z manjšimi odstopanji, kot v primeru odklonitve sprejema pisanja, neznanega naslova ter nadomestne vročitve. V okviru nadomestne vročitve sem ugotovila, da francoski sistem precej poudarja osebno vročitev. Šele ko so izčrpane vse možnosti za osebno vročitev pisanja, je možno nadaljevati z nadomestno vročitvijo. Največja razlika med sistemoma pa je v osebi, ki pisanje vroča. V slovenskem sistemu je glavni vročevalec Pošta Slovenije, medtem ko francoski pravdni postopek ločuje med pojmoma splošno obveščanje ter vročanje, pri čemer se slednji izraz uporablja izključno za zasebnega vročevalca, tako imenovanega commissaire de justice. Zato sem v okviru tega poglavja raziskala ureditev vročitve pisanj po francoskem vročevalcu in slovenskem detektivu, morebitne podobnosti ter razlike. Celotno delo in analizo posameznih institutov z namenom njihovega razumevanja skozi prakso spremljajo tudi primeri iz sodne prakse.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-10 09:00:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153488</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117105</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 185444355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
