Učinek molitve na variabilnost srčne frekvence v mirovanjuŽunkovič, Breda (Avtor) Bajrović, Fajko (Mentor) Kejžar, Nataša (Komentor) Variabilnost srčne frekvencemolitevparasimpatikavtonomno živčevjeIzhodišča Variabilnost srčne frekvence (angl. heart rate variability, HRV) odraža vpliv avtonomnega živčevja in metabolnih dejavnikov na sinoatrijski vozel. Majhna HRV v mirovanju je neodvisen napovedni dejavnik za srčno-žilne bolezni in mortaliteto. Tako je v zadnjih letih eksponentno naraslo tudi število raziskav o dejavnikih, ki vplivajo na HRV. Raziskave so pokazale, da lahko diametralno različna življenjskega sloga, kot sta npr. redna vzdržljivostna telesna vadba in meditacija, na dolgi rok povečata parametre HRV, ki odražajo modulatorno aktivnost parasimpatikusa (PSIM). Molitev je najbližji korelat meditativnim tehnikam v našem kulturnem okolju in je globalno gledano pogosta praksa, vendar njen učinek na HRV še ni bil dovolj raziskan, rezultati maloštevilnih raziskav, pa niso enotni. Namen dela in hipoteze Namen naše raziskave je proučiti, ali molitev kratkoročno in dolgoročno vpliva na HRV v mirovanju, predvsem na tiste parametre, ki kažejo na PSIM modulacijo srčne frekvence. Postavili smo naslednje hipoteze: 1. Med molitvijo se povečajo HRV parametri, ki kažejo na PSIM modulacijo srčne frekvence. 2. Povečanje HRV parametrov, ki kažejo na PSIM modulacijo srčne frekvence, med molitvijo je večje pri preiskovancih, ki redno molijo, kot pri preiskovancih, ki ne molijo redno. 3. Pri preiskovancih, ki redno molijo, so v primerjavi s preiskovanci, ki ne molijo redno, HRV parametri v mirovanju, ki kažejo na PSIM modulacijo srčne frekvence, višji. Metode Pri 78 odraslih preiskovancih, ki redno molijo (49 žensk, starost 37±11 let), in pri 50 odraslih preiskovancih, ki ne molijo (35 žensk, 35±8 let), smo v mirovanju v sedečem položaju merili frekvenco dihanja in posneli elektrokardiogram (EKG). Osnovni protokol raziskave je vseboval pet zaporednih faz: mirovanje, molitev, mirovanje, recitacija nereligiozne pesmi in ponovno mirovanje. Da bi ocenili morebiten učinek časa in morebiten prenešen učinek prve intervencije na drugo, smo v podskupini preiskovancev vrstni red intervencij zamenjali (recitacija pred molitvijo). Iz 5 minutnih intervalov iz posameznih faz protokola smo izračunali HRV parametre: SDNN (angl. standard deviation of NN intervals), ki predstavlja celotno HRV; RMSSD (angl. root mean square of successive differences), ki odraža PSIM modulacijo srčne frekvence; in HF (angl. high frequency, 0,15-0,40 Hz), ki prav tako odraža PSIM modulacijo srčne frekvence. Primarni cilji so bili odgovoriti na zastavljene tri hipoteze. Za testiranje prve hipoteze smo s parnim t-testom primerjali povprečja HRV parametrov pred in med molitvijo pri vseh preiskovancih. Za testiranje druge hipoteze smo s t-testom za neodvisna vzorca primerjali povprečne spremembe HRV parametrov med molitvijo med skupinama preiskovancev (molilci in kontrole). Za testiranje tretje hipoteze smo s t-testom za neodvisna vzorca primerjali povprečne vrednosti HRV parametrov med skupinama (molilci in kontrole) v prvem mirovanju. Sekundarni cilji so bili ugotoviti, ali se učinek molitve na HRV parametre razlikuje od recitacije in glede na spol in vrstni red intervencij. Za oceno učinka spola in vrstnega red intervencij na učinek molitve smo uporabili linearni regresijski model. Za primerjavo učinkov obeh intervencij smo z linearnim mešanim modelom ocenjevali povprečno spremembo HRV parametrov med intervencijo. V modelu smo opazovali povprečno razliko v učinkih molitve in recitacije, ki je bila prilagojena na možen prenešen učinek iz prve intervencije in na učinek časa. Rezultati Med molitvijo se je povprečna vrednost RMSSD statistično značilno zmanjšala (p = 0,001), povprečna vrednost HF pa nakazano zmanjšala (p = 0,038). Povprečno zmanjšanje RMSSD med molitvijo se med skupino molilcev in kontrolno skupino ni statistično značilno razlikovalo (p = 0,507). Prav tako se skupini preiskovancev v prvem mirovanju nista statistično značilno razlikovali v vrednostih HRV parametrov (p = 0,428, p = 0,645 in p = 0,691 za parametre SDNN, RMSSD in HF). Dodatno smo ugotovili, da obstaja možnost, da se povprečna vrednost RMSSD med molitvijo pri moških bolj zmanjša kot med recitacijo (p = 0,022). Možno je, da je učinek molitve povezan s spolom in vrstnim redom intervencij skupaj z njuno interakcijo (p = 0,007 in p = 0,046 za spol in vrstni red); moškim, ki so najprej recitirali, se je RMSSD med molitvijo še posebej znižal. Prenešenega učinka prve intervencije na drugo nismo uspeli statistično dokazati. Zaključki Z rezultati raziskave nismo potrdili zastavljenih hipotez. V nasprotju z našo predpostavko sta se med tiho molitvijo HRV parametra, ki odražata PSIM modulacijo srčne frekvence, znižala in ne zvišala. Ti rezultati kažejo, da se je med molitvijo PSIM modulacija srčne frekvence zmanjšala in da je bil ta učinek nekoliko večji pri moških, kot pri ženskah. Trend večjega znižanja RMSSD med molitvijo glede na recitacijo kaže na možnost, da molitev učinkuje na HRV preko dodatnih mehanizmov in ne samo s procesiranjem govora.20232024-01-05 07:15:50Doktorsko delo/naloga153420VisID: 26206sl