<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihološki dejavniki rehabilitacije športnih poškodb</dc:title><dc:creator>Steklačič,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>športne poškodbe</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:subject>raziskava</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kateri psihološki dejavniki vplivajo na rehabilitacijo športnih poškodb oz. na kakšen način. Nadalje smo želeli pridobiti informacije o tem, kako športne poškodbe vplivajo na športnice oz. športnike ter kakšen je vpliv motivacije in socialne podpore na rehabilitacijo športnih poškodb. Ob tem smo želeli dobiti še boljši vpogled v izzive, s katerimi se športnice oz. športniki soočajo v času rehabilitacije ter ob tem pokazati, kako jim lahko različni deležniki pomagajo.

V raziskavi je sodelovalo 80 udeležencev, in sicer 40 športnic (50 %) in 40 športnikov (50 %) članskih selekcij. Med njimi jih je glede na posamezen spol 20 treniralo nogomet (50 %), 20 pa jih je treniralo košarko (50 %), in sicer v slovenskih državnih tekmovanjih v sezoni 2022/2023. Raziskava je bila izvedena s pomočjo lastnega vprašalnika z naslovom Psihološki dejavniki rehabilitacije športnih poškodb, ki je zajemal 25 vprašanj, katera so se navezovala na športne poškodbe ter psihične dejavnike premagovanja le teh. Zbrane podatke smo analizirali v statističnem programu IBM SPSS Statistics, in sicer s pomočjo neparametričnega Mann-Whitney U testa oz. preizkusa, dvosmernega Hi-kvadrat testa ter Spearmanovega koeficienta korelacije. Statistično značilnost smo ugotavljali na podlagi tveganja 5 % (α = 0,05).

Ugotovili smo, da so športnice v času rehabilitacije športnih poškodb v večji meri občutile nemoč in strah kot športniki, da so bili v času rehabilitacije oboji podobno motivirani, obenem pa med spoloma nismo ugotovili razlik v dejavnikih, ki naj bi spodbujali motiviranost v času rehabilitacije. Rezultati so pokazali, da so imele športnice večjo socialno podporo v času rehabilitacije kot so jo imeli športniki, ob tem pa so imele tudi bolj uspešno vrnitev po rehabilitaciji športne poškodbe kot športniki. Prav tako smo ugotovili, da so športniki v večji meri kot športnice občutili, da so ob povratku po rehabilitaciji izgubili trenerjevo zaupanje.

Magistrsko delo omogoča vpogled v psihološke izzive, s katerimi se srečujejo športnice oz. športniki v procesu rehabilitacije športnih poškodb, obenem pa služi kot spodbuda za izboljšave ter usmeritve v okviru zavedanja pomena psiholoških vplivov na področju športa.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-05 07:15:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153419</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48154</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 186327043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
