Vpliv predhodnega poznavanja modela avtomatskega zunanjega defibrilatorja na izvedbo prve defibrilacijeMetelko, Žiga (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Dolenc, Eva (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negasrčni zastojtemeljni postopki oživljanjaznanje očividcevobčutja očividceUvod: Pomemben dejavnik za preživetje po nenadnem srčnem zastoju je čim hitrejša defibrilacija. Avtomatski zunanji defibrilatorji so narejeni tako, da jih lahko uporablja vsak kdo. V krajevni skupnosti Ljubljana Center smo od 68 javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev zaznali 4 različne modele. To predstavlja večjo možnost, da bi očividec med morebitnim oživljanjem uporabil defibrilator, s katerim na usposabljanju iz temeljnih postopkov oživljanja ni rokoval. Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kako vpliva predhodno poznavanje modela avtomatskega zunanjega defibrilatorja na čas do izvedbe prve defibrilacije ter na občutja, ki jih očividci doživljajo pri uporabi nepoznanega modela avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Meteode: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metoda raziskovanja. V kvantitativnem delu smo na primeru simuliranega srčnega zastoja merili čas rokovanja pri kontrolnem avtomatskem zunanjem defibrilatorjem, s katerim je udeleženec predhodno vadil in ga poznal ter čas rokovanja pri dvema različnima nepoznanima (eksperimentalnima) modeloma avtomatskima zunanjima defibrilatorjema. Primerjali smo povprečne čase rokovanja s kontrolnim avtomatskim zunanjim defibrilatorjem z dvema eksperimentalnima. S polstukturiranimi intervjuji smo ugotavljali občutja, ki so jih doživljali udeleženci eksperimenta med uporabo nepoznanega modela avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 123 udeležencev. Z uporabo poznanega avtomatska zunanjega defibrilatorja so uporabniki porabili v povprečju 30 (±12) s, z nepoznanim pa 37 (±14) s do prve defibrilacije, kar je bilo statistično značilno (p = 0,000) več. Poznani avtomatski zunanji defibrilator so za 4 s vklopili hitreje (p = 0,000) in za 5 s hitreje namestili elektrode (p = 0,000). Udeleženci so pri uporabi nepoznanega avtomatskega zunanjega defibrilatorja doživljali več neprijetnih občutij kot pri poznanem modelu. Kot oviro pri delu z nepoznanim učnim modelom avtomatskega zunanjega defibrilatorja so navedli različne tehnične značilnosti, kot dejavnik pomoči pa so navedli predhodno usposabljanje. Razprava in zaključek: Rokovanje z nepoznanim avtomatskim zunanjim defibrilatorjem vpliva na čas do prve defibrilacije. Obenem na čas lahko vplivajo tudi različne tehnične značilnosti defibirlatorja. Na podlagi intervjujev ugotavljamo, da predhodno poznavanje modela avtomatskega zunanjega defibiraltorja in predznanje pripomoreta k večji samozavesti in suverenosti udeležencev. Izvajalci usposabljanj iz vsebin temeljnih postopkov oživljanja bi morali zagotoviti več različnih učnih modelov avtomatski zunanjih defibrilatorjev, da bi se tako morebitni dajalci prve pomoči s kakovostnejšo praktično vajo lahko bolje pripravili za primer, če bi morali dejansko oživljati.[Ž. Metelko]20232024-01-04 08:24:06Magistrsko delo/naloga153404UDK: 616-083VisID: 132094COBISS_ID: 179416835sl