<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Starejša besedila kot vir za preučevanje zemljepisnih jezikovnih različkov</dc:title><dc:creator>Orel,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>zgodovina slovenskega jezika</dc:subject><dc:subject>slovenska dialektologija</dc:subject><dc:subject>starejša slovenska besedila</dc:subject><dc:subject>slovenska narečja</dc:subject><dc:subject>kranjski knjižni jezik</dc:subject><dc:subject>vzhodnoslovenski knjižni jezik</dc:subject><dc:subject>nadnarečnost</dc:subject><dc:subject>večnarečnost</dc:subject><dc:subject>16.-19. st.</dc:subject><dc:description>Nadnarečnost ali večnarečnost, značilni za izrazno podobo starejših besedil od prvega ohranjenega zapisa osnovnih molitev s konca 14. stoletja dalje, sta stalnici do uveljavitve splošnoslovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. Stičnojezikovni, družbenozvrstni prostorski in prevodni vplivi so preoblikovali pisni jezik predknjižnega obdobja in knjižni jezik od 16. do 19. stoletja. Ugotovljenim narečnim vplivom kranjske gorenjske in dolenjske in primorske narečne skupine v
srednjeveških priložnostnih zapisih se od 16. stoletja pridružijo še vplivi štajerske in panonske, ki so se izraziteje profilirali od srede 18. stoletja. Preplet narečnih in knjižnih prvin od 16. do 18. stoletja
bo predstavljen na zvrstno različnih in vsebinsko sorodnih tiskanih in predvsem rokopisnih besedilih. Vprašanje, katere narečne prvine se lahko ohranjajo v knjižnem jeziku in katere opuščajo (npr. narečni refleksi fonemov v dolgih, kvantitetna in intenzitetna samoglasniška redukcija v kratkih in nenaglašenih zlogih, soglasniške premene), so posamezni avtorji reševali samostojno in sistematično, upoštevajoč knjižno izročilo ali sočasno slovnično normo, velikokrat pa tudi spontano in
nedosledno, kar se kaže v jezikovni variantnosti in hiperkorekturah. Svetopisemski prevodi (Dalmatinov (1584) in skupinski katoliški (Japljev) prevod (1784–1802)) so jezikovno skrbneje oblikovani in izraziteje nadnarečni. Ker pisna besedila ne zrcalijo sestava krajevnih jezikovnih različkov, temveč le posamezne sestavine, lahko le časovno potrjujejo obstoj jezikovnih prvin in prinašajo tudi nove podatke k poznavanju razvoja jezika na vseh jezikovnih ravninah.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2024-01-03 13:37:58</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>153395</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'28-112:811.163.6.6(091)"15/16"</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 40991330</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 248378368</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
