Razumevanje koncepta gibalne pismenosti in stališča do gibalne pismenosti pri slovenskih fizioterapevtihZaverla, Tea (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Backović Juričan, Andrea (Komentor) Kovačič, Tine (Recenzent) magistrska delafizioterapijazdravstveni delavcipodročja gibalne pismenostiUvod: Gibalna pismenost so veščine in odnos, ki jih posameznik prikaže v telesni dejavnosti skozi potek svojega življenja. Fizioterapija je sestavni del zdravstvene oskrbe na vseh področjih zdravstvenega varstva, zato lahko fizioterapevti pri vsakem stiku s pacientom/uporabnikom zdravstvenih storitev vplivajo na njegovo gibalno pismenost. Razumevanje gibalne pismenosti je med zdravstveni delavci, tudi fizioterapevti, omejeno, objave, ki bi opisovale gibalno pismenost na področju fizioterapije, pa še ne obstajajo. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je razumevanje koncepta gibalne pismenosti pri slovenskih fizioterapevtih in kakšna so njihova stališča do gibalne pismenosti. Ker je to pilotna raziskava, ne vsebuje hipotez, po zaključenem zbiranju podatkov pa smo s statističnimi testi raziskali še, ali obstajajo razlike o znanju v povezavi z gibalno pismenostjo glede na različne značilnosti anketirancev. Pri vprašanjih, ki so vsebovala Likertovo lestvico, smo zanesljivost vprašalnika kot notranjo skladnost, preverili s pomočjo Cronbach alfa koeficienta. Metode dela: Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranega vprašalnika, ki je bil povzet po že obstoječih vprašalnikih in prilagojen namenu naše raziskave. Preučevana populacija so bili slovenski fizioterapevti, ki so člani Združenja fizioterapevtov Slovenije. Vprašalnik je bil prek elektronske pošte posredovan 896 članom Združenja fizioterapevtov Slovenije. Odzivnost članov kot anketirancev z uporabnimi podatki je bila 12,5 %. Rezultati: 42,9 % odgovorov je pokazalo, da so se anketiranci prvič srečali s pojmom gibalna pismenost med reševanjem našega vprašalnika. Anketirani fizioterapevti ocenjujejo lastno poznavanje gibalne pismenosti kot nekoliko podpovprečno do povprečno in imajo pozitivna stališča do gibalne pismenosti. Med ovirami za razvoj gibalne pismenosti navajajo pomanjkanje časa in nejasnost koncepta. Statistično značilne razlike obstajajo pri samooceni znanja o petih preučevanih značilnostih gibalne pismenosti glede na raven zdravstvenega varstva, v kateri anketiranci delujejo in pri samooceni znanja o družbenem področju gibalne pismenosti glede na delovno dobo anketirancev (p < 0,05). Pri vprašanjih, ki so vsebovala Likertovo lestvico, je bila zanesljivost vprašalnika kot notranja skladnost, preverjena s pomočjo Cronbach alfa koeficienta, slaba do odlična. Razprava in zaključek: Fizioterapevti do neke mere razumejo koncept gibalne pismenosti, a je to znanje omejeno. Imajo pozitivna stališča do gibalne pismenosti, kar je spodbuden podatek za razvoj gibalne pismenosti v fizioterapiji. Z ozaveščanjem fizioterapevtov o konceptu gibalne pismenosti in z razvojem primernega merilnega orodja za ocenjevanje gibalne pismenosti bi lahko v veliki meri zmanjšali ovire in omogočili optimalnejše razmere za gibalno opismenjevanje pacientov/uporabnikov zdravstvenih storitev na področju telesne dejavnosti.[T. Zaverla]20232023-12-22 13:36:29Magistrsko delo/naloga153349UDK: 615.8VisID: 132081COBISS_ID: 179215619sl