<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza naprave za merjenje upornosti navitij elektromotorjev</dc:title><dc:creator>OPREŠNIK,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojkovski,	Jovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upornost</dc:subject><dc:subject>štiri-točkovna metoda</dc:subject><dc:subject>ničelna napetost</dc:subject><dc:subject>merilni tok</dc:subject><dc:subject>odstopanje</dc:subject><dc:description>Upornost navitja je ena izmed najpomembnejših lastnosti elektromotorjev, ki jo potrebujemo za presojo, ali je motor ustrezen. Upornost merimo s štiri-točkovno metodo merjenja upornosti. Diplomska naloga se osredotoča na probleme, s katerimi se srečujemo v laboratoriju podjetja pri meritvah upornosti navitja. 
Naloge smo se lotili pri predstavitvi najpogostejših meritev v laboratoriju in kalibraciji laboratorijske naprave ter mikroohmmetra z uporabo referenčnih uporov. S tem smo preverili ustreznost naprav za izvajanje nadaljnjih poizkusov in raziskav.
Nato smo se osredotočili na vpliv segrevanja navitja zaradi merilnega toka. Če želimo izmeriti upornost navitja, moramo skozenj spuščati nek tok. Vendar če je ta tok prevelik, lahko pride do nezaželenega gretja navitja, ki povzroča napačno izmerjene vrednosti. Ugotovili smo, da je ta problem bolj izrazit pri večjih upornostih, saj se takrat troši več moči na navitju. Določili smo, da se upornosti nad 100 mΩ meri z merilnim tokom 1 A. S termočleni smo tudi preverili, koliko se stator motorja segreje pri različnih merilnih tokovih.
Preverili smo tudi, kako ničelna napetost vpliva na meritve na dveh laboratorijskih napravah in primerjali napravo z merilnim območjem 10 V in 300 V. Opazili smo, da ima naprava z višjim merilnim območjem precej večjo ničelno napetost in zato brez ustreznih rešitev ni primerna za manjše upornosti, saj ničelna napetost, izmerjena ob kalibraciji naprave, morda ni več ista. Implementirali smo tudi kompenzacijo ničelne napetosti pred vsako meritvijo upornosti. 
Z odstranitvijo rotorja smo hoteli ugotoviti, če se s spremembo induktivnosti spremeni tudi upornost. Ob zmanjšanju induktivnosti za petino, bistvene razlike v upornosti nismo opazili. Zaključili smo, da induktivnost nima bistvenega vpliva na upornost, pri vrednostih, s katerimi se srečujemo v laboratoriju.
Nazadnje smo še s simulatorjem vezij preverili, kako kontaktne upornosti in upornosti žic vplivajo na izmerjeno upornost pri motorjih z dvema navitjema. Opazili smo, da kontaktne upornosti in upornosti žic z vrednostjo manj kot nekaj mΩ, nimajo pomembnega vpliva na rezultat. Ugotovili pa smo, da če sta dve izmed upornosti več kot 5mΩ, pridemo lahko hitro do napake 2%, ki jo morda ne opazimo brez natančnejše analize.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-21 12:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153307</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62618</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 178523139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
