Vpliv izbranih talnih in reliefnih parametrov vinogradov v Vipavski dolini na sestavo grozdja in vina sorte 'Merlot' (Vitis vinifera L.)Mihelčič, Alenka (Avtor) Lisjak, Klemen (Mentor) Vrščaj, Borut (Komentor) 'Merlot'tlaflišvodni potencial trtgrozdjejagodne kožicegrozdne pečkevinosenzorična analizapolifenoliVinogradi na terasah predstavljajo pomembno kulturno dediščino. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja, pomanjkanja strokovnih delavcev ter podnebnih sprememb smo želeli preučiti vpliv nagiba gojenja trt na terasah na kakovost vina in grozdja. V letih 2019 in 2020 se je na relativno majhnem območju s podobnimi mezoklimatskimi razmerami grozdje ter vino s teras in iz dolin razlikovalo. Ravninski vinogradi na dolinskem dnu in vinogradi na terasah so se razlikovali v talnih profilih ter morfologiji tal. Tla na terasah so vsebovala do 90 % skeleta, tla vinogradov dolin pa so bila neskeletna. V obeh letih so bile trte s teras v večjem sušnem stresu kot trte iz dolin. Trte teras so imele manjšo maso (2019: –48 %; 2020: –34 %) in število grozdov (2019: –31 %; 2020: –17 %), maso jagod (2019: –24 %; 2020: –9 %), manj pridelka (2019: –49 %; 2020: –33 %) ter večje razmerje med kožicami (2019: +78 %; 2020: +22 %) in pečkami (2019: +70 %; 2020: +25 %) ter pulpo. Temnejša barva pečk grozdja s teras je nakazovala na večjo fenolno zrelost. Vina s teras so imela v obeh letih večjo vsebnost skupnih polifenolov (2019: +12 %; 2020: +24 %), antocianinov (2019: +24 %; 2020: +67 %) in proantocianidinov (PAs; 2019: +37 %; 2020: +30 %) ter so bila senzorično bolje ocenjena (2019: +51 %; 2020: +74 %) kot vina iz vinogradov z dolin. V letu 2019 so imela vina manj prodelfinidinov (–14 %) in bila bolj galoilirana (+26 %). Vina s teras so vsebovala več višjih alkoholov ter manj estrov. Sveže kožice grozdja s teras so v obeh letih vsebovale več antocianinov in skupnih polifenolov, suhe kožice dolinskih vinogradov pa več nizkomolekularnih PAs ter so bile v letu 2019 bolj galoilirane ter v letu 2020 vsebovale več prodelfinidinov. Pečke grozdja teras so bile bolj galoilirane ter v letu 2019 vsebovale več skupnih polifenolov, PAs in nizkomolekularnih PAs. Pod enakimi eksperimentalnimi razmerami, kot so datum vzorčenja, standardizacija vinogradniških parametrov, so imela vina, pridelana na vinogradih s teras, boljši fenolni potencial in bila senzorično prepoznana kot boljša v primerjavi z vini ravnin. Razumevanje vpliva tal in rastišča na kakovost grozdja in vina je ključnega pomena za določanje najprimernejših vinogradniških leg vina merlot.[A. Mihelčič]20232023-12-21 07:15:22Doktorsko delo/naloga153290UDK: 634.8+663.2:543.2/.9VisID: 236110COBISS_ID: 180322819sl