Stanje in perspektive krajinskih parkov v SlovenijiMikuš, Tina (Avtor) Anko, Boštjan (Mentor) varstvo naravne dediščinenaravna dediščinavarstvo naravezavarovana območjakrajinski parkiustanavljanje krajinskih parkovupravljanje krajinskih parkovMagistrsko delo se osredotoča na iskanje vzrokov neupravljanja večine razglašenih krajinskih parkov v Sloveniji ter skuša podati predloge za rešitev tega problema. Večina aktov o zavarovanju krajinskih parkov, nujno potrebuje novelacijo in uskladitev z zahtevami veljavne zakonodaje s področja varstva narave. V delu so izvedene različne metode dela: analize aktov o zavarovanju, arhivskega in drugega gradiva, do metode intervjujev in izvedbe prostorskih analiz z uporabo geografskega informacijskega sistema. Magistrsko delo podaja predloge za učinkovit proces ustanavljanja in upravljanja krajinskih parkov ter za oživitev že razglašenih, a nikoli upravljanih krajinskih parkov. Pomembno je, da se v prihodnosti, v obeh primerih, tesno sodeluje z deležniki in drugo zainteresirano javnostjo. Priprava načrta upravljanja naj bi bila za krajinske parke obvezna ter bi se morala začeti prej (v prvih korakih procesa ustanavljanja), ne pa šele po določitvi upravljavca, kot to je zapisano v Zakonu o ohranjanju narave (2004: 60. člen).V magistrskem delu je podan predlog ustanovitve t.i. Institucije v ustanavljanju že v prvih korakih procesa ustanavljanja. Ta institucija naj biposkrbela za koordinacijo in izvajanje vseh korakov procesa ustanavljanja v t.i. fazi ustanavljanja krajinskega parka. Predlagani koraki procesa ustanavljanja in upravljanja so naslednji: evidentiranje in vrednotenje pomembnih delov narave (korak 1), osnovanje in delovanje institucije v ustanavljanju (korak 2), vključevanje in sodelovanje lokalnega prebivalstva v fazi ustanavljanja in upravljanja (korak 3), postopek ustanavljanja krajinskega parka (korak 4), ter upravljanje krajinskega parka (korak 5). Za učinkovit proces ustanavljanja in upravljanja krajinskih parkov je potrebno zagotoviti financna sredstva, ki pa jih današnja zakonodaja s področja varstva narave ne predvideva. Ponovno je potrebno pretehtati načine vrednotenja na podlagi katerih se ustanavljajo krajinski parki. Razmišljati je potrebno tudi o bolj natančni opredelitvi namena krajinskih parkov, saj le tega še ni definiranega, zato pa je toliko težje postavljati cilje upravljanja takih območij.[T. Mikuš]20062014-07-11 13:39:56Magistrsko delo15321UDK: 630*907.11(043.2)COBISS_ID: 1762470sl