<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje sprememb okupacij pri osebi po preboleli hudi obliki covida-19 - študija primera</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Antonia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>soočanje z boleznijo</dc:subject><dc:subject>težave v izvajanju okupacij</dc:subject><dc:description>Uvod: Covid-19 je nalezljiva bolezen, ki okuženim povzroči le rahlo ali zmerno okužbo dihal. Večina okuženih zato ne potrebuje posebnega zdravljenja. Pri nekaterih, predvsem osebah s srčnimi težavami, diabetesom, rakom ali s kroničnimi boleznimi dihal, pa lahko pride do resnih zapletov in smrti. V akutni fazi se pojavljajo dihalne težave, v kronični fazi se te težave začnejo izboljševati in se pojavijo mišično-skeletne težave, bolečine zaradi dolgotrajnega ležanja, težave z ravnotežjem, šibkost, kognitivne in duševne težave. Zato je pomembna tudi celostna delovno terapevtska obravnava, ki je prilagojena posamezniku. Delovna terapija namreč predstavlja pomemben del pri rehabilitaciji, ki vključuje ponovno učenje vsakdanjih aktivnosti, ki omogočajo polno in čim bolj samostojno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje bolezni in sprememb okupacij osebe po preboleli hudi obliki covida-19. Zanimalo nas je, s kakšnimi težavami v izvajanju okupacij se srečuje oseba in kako jih rešuje, kako oseba doživlja spremembe okupacij ter kako se z njimi sooča. Metode dela: Izvedli smo študijo primera ene uporabnice. Podatke smo zbrali z intervjujem. Rezultati: Težave, s katerimi se je oseba spopadala po prebolelem covidu-19, so bile nesamostojnost pri ožjih dnevnih aktivnostih, težave pri pripravi hrane, težave pri delu in prostem času, težave pri sedenju, gibanju po stopnicah in pri mobilnosti. Zaradi težav pri izvedbi okupacij je oseba doživljala strah, občutek nadlege in krivde, jezo, občutek nesposobnosti ter nemoči in pogrešala je svojo službo. Pri soočanju z negativnimi čustvi in težavami ji je najbolj pomagalo pozitivno socialno okolje, pomoč, spodbuda in pogovori z družino, s prijatelji in z zdravstvenimi delavci, med njimi predvsem z delovnimi terapevti. Razprava in zaključek: Udeleženka naše študije primera se je po preboleli hudi obliki covida-19 soočala s številnimi težavami, ki so ji omejevale vključevanje v okupacije. Na začetku je doživljala negativne občutke, kot sta strah in jeza, proti koncu rehabilitacije pa je začela doživljati tudi pozitivne občutke, kot sta ponos in sreča. Ob delovno terapevtski obravnavi je postala samostojna pri izvedbi dnevnih aktivnostih in okupacij. Ob rehabilitaciji je potrebovala za uspešno zdravljenje dobro socialno oporo.</dc:description><dc:publisher>[A. Kodrič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-20 11:01:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153182</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132039</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 178433539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
