<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zasnova in vrednotenje uporabniškega vmesnika v avtonomnem tovornem vozilu</dc:title><dc:creator>JURČIČ,	KRISTJAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sodnik,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomna tovorna vozila</dc:subject><dc:subject>interakcija voznik – vozilo</dc:subject><dc:subject>uporabniški vmesnik</dc:subject><dc:subject>situacijsko zavedanje</dc:subject><dc:subject>kognitivna obremenitev</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo področje uporabniških vmesnikov v avtonomnih tovornih 
vozilih. V teoretičnem delu opišemo avtonomno vožnjo, razčlenimo stopnje avtonomnosti ter 
predstavimo tovorna vozila in njihove specifikacije. Opišemo glavne sisteme, ki omogočajo 
avtonomno vožnjo, koncept vožnje v konvoju z vodilnim vozilom, ki se danes že uporablja v 
praksi. Raziščemo tudi trenutno stanje razvitosti avtonomnih vozil in na kratko opišemo tri 
izmed najbolj vidnih razvijalcev tovornih avtonomnih vozil. Dotaknemo se tudi varnostnega 
pogleda, v okviru katerega predstavimo raziskavo o varnosti avtonomnih vozil ter prihodnje 
varnostne zahteve EU, ki bodo v prihodnosti stopile v veljavo. 

V drugem delu teoretičnega dela se posvetimo interakciji človek – stroj in opišemo, kako ta 
vpliva na voznikovo dojemanje vožnje. Naredimo pregled uporabniških vmesnikov v tovornih 
vozilih treh proizvajalcev, ki so leta 2022 prodali največ vozil v Sloveniji. Osredotočimo se 
predvsem na postavitev, velikost zaslonov, hkrati pa še na postavitev elementov in število 
informacij, ki jih uporabniški vmesniki prikazujejo. Predstavimo tudi situacijsko zavedanje in 
kognitivno obremenitev v avtonomnih vozilih. 

Praktični cilj našega dela je razvoj in vrednotenje uporabniškega vmesnika v avtonomnem 
tovornem vozilu. Vmesnik najprej zasnujemo s programskim orodjem Figma in ga nato 
razvijemo s pomočjo spletnih programskih jezikov. Ustvarimo tri različne scenarije na cesti, ki nam služijo za uporabniško študijo. V študiji z vozniki pridobimo podatke, na podlagi katerih je možno analizirati situacijsko zavedanje, kognitivno obremenitev, fiksacije pogleda na določene elemente ter tudi subjektivno uporabniško izkušnjo. Uporabniška študija pokaže, da vmesnik omogoča določeno stopnjo situacijskega zavedanja voznikov, medtem ko se 
kognitivna obremenitev pri nekaterih manevrih vozila ne poveča glede na normalno vožnjo. 
Vprašalnik SUS poda oceno uporabniške izkušnje, pri čemer je rezultat številska vrednost med 0 in 100, višja vrednost pa označuje boljšo uporabniško izkušnjo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-18 15:05:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153121</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62322</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 181907203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
