Izražanje čustev skozi koloristično likovno ustvarjanje preko motiva avtoportretDijak, Nuša (Avtor) Jerčič Jakob, Anja (Mentor) Potočnik, Robert (Komentor) barvačustvaemocijelikovno izražanjekolorizemMagistrsko delo je sestavljeno iz treh delov - prvi del je teoretičen, drugi vključuje likovno praktični del, kjer likovno doživljajsko analiziramo avtorska dela, tretji - empirični likovno didaktični del, pa je kvalitativen. V magistrski nalogi se soočamo z izražanjem čustev skozi koloristično likovno ustvarjanje, pri katerem upodabljamo serijo avtoportretov. Naš namen je ugotoviti, kakšne povezave obstajajo med specifičnimi barvami, in kako jih asociiramo z raznimi čustvi. Ker je tema magistrske naloge precej specifična, se želimo najprej dotakniti osnov in posledično razdelati pojem barve - kako jo definiramo in preučiti njene barvne dimenzije. Nato se dotaknemo vloge čutov in čustev v likovni umetnosti in se ob tem osredotočimo na zaznavanje, na percepcijo likovnih del ter na vlogo čustev v likovnem ustvarjanju. Za tem raziskujemo Goethejevo in Rungejevo barvno teorijo ter ju med seboj primerjamo. S pomočjo razumevanja osnov, nato preidemo na značilnosti posameznih barv in njihove simbolične pomene, z namenom, da raziščemo kakšne občutke v nas vzbujajo barve, ter da ugotovimo, kakšno simbolno vlogo so barve nosile v zgodovini. Sledi obravnavanje izraznih vrednosti barv in njihova uporaba v likovnem izražanju – v tem poglavju razdelamo značilnosti likovnih predstavitev primarnih emocij ter preučimo, kako uporabljamo barve pri likovni simbolizaciji emocij. Temo povežemo tudi s pedagoškim vidikom, zato se osredotočamo na pomen in vlogo barve v šolskem okolju ter razdelamo na kakšen način dajo barve vpogled v notranje emocionalno doživljanje otrok. V empirično likovno-didaktičnem delu, smo izvedli likovno dejavnost z mlajšimi in starejšimi učenci. Učenci so bili usmerjeni, da ustvarijo avtoportret v tehniki voščenke in/ali flomaster, ter prikažejo sebe v veselem stanju in sebe ob občutenju žalosti - z upoštevanjem njihovega osebnega doživljanja barv. Vzorec zajema učence v 4. in 8. razredu osnovne šole. Tehniki zbiranja podatkov sta skupinski pol-strukturirani intervju v obliki pogovora pred potekom delavnice in po njej ter dokumenti, ki so v tem primeru likovni izdelki učencev. Menimo, da je vsebina relevantna pri delu z učenci, saj učitelju lahko poda vpogled v doživljanje učencev ter njihov odnos do barv v povezavi s čustvi, ter tako posluži učitelju v praksi kot eden od načinov doživljanja likovne situacije.N. Dijak20232023-12-14 08:30:05Magistrsko delo/naloga152999UDK: 7(043.2)VisID: 161401DOI: 20.500.12556/RUL-152999COBISS_ID: 177837059sl