<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava rekombinantnih ogrodnih proteinov β-katenin uničevalnega kompleksa in rekonstrukcija njihovih biomolekularnih kondenzatov</dc:title><dc:creator>Vegelj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaber,	Aljaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aksin</dc:subject><dc:subject>dvl</dc:subject><dc:subject>APC</dc:subject><dc:subject>signalna pot Wnt</dc:subject><dc:subject>uničevalni kompleks β-katenina</dc:subject><dc:description>Kolorektalni rak je ena izmed najpogostejših in najsmrtonosnejših bolezni na svetu, pri čemer je v večini primerov za pojav bolezni odgovorna povečana aktivacija signalne poti Wnt. Signalna pot se aktivira z vezavo liganda Wnt, ki povzroči razpad uničevalnega kompleksa β-katenina, ki je odgovoren za uravnavanje ravni le-tega v celici. Če uničevalni kompleks razpade, se β-katenin kopiči v citoplazmi in preide v jedro, tam pa se veže na faktorje iz družine TCF/Lef, kar vodi v aktivacijo transkripcije genov navzdol od elementa WRE. Ogrodje uničevalnega kompleksa sestavljajo APC, aksin in dvl. Po vezavi  β-katenina v uničevalni kompleks, glikogen sintaza kinaza 3β (GSK-3β) in kazein kinaza 1α (CK1α) fosforilirata serinske in treoninske ostanke v N-končni regiji β-katenina, kar vodi do njegove ubikvitinacije in nato proteasomske razgradnje. Da bi bolje razumeli delovanje uničevalnega kompleksa β-katenina, smo želeli pripraviti proteine aksin, dvl in APC ter in vitro analizirati biomolekularno kondenzacijo omenjenih proteinov. Zaradi težav pri pripravi ekspresijskih vektorjev z zapisom za protein APC, nam protein APC ni uspelo izraziti v insektnih celicah Sf9. V bakterijskih celicah E. coli BL21 [DE3] smo z dodatkom plazmida pRARE uspeli izraziti rekombinantna proteina aksin in dvl. Med pripravo lizatov je prišlo do dodatnih cepitev s celičnimi proteazami, kar smo za protein aksin uspešno rešili z uporabo ustreznega lizirnega pufra, ki je vseboval dodatek inhibitorjev proteaz in NaCl, medtem ko pri proteinu dvl tega problema nismo uspeli odpraviti. Zaradi pretežno neurejene strukture obeh proteinov, smo oba izrazili v fuziji z različno kombinacijo dveh fuzijskih partnerjev, ki izboljšujeta topnost, in sicer sfGFP in MBP. Za primernejšo se je izkazala oznaka MBP, ki je omogočila uspešno izražanje obeh proteinov, vendar nam je z optimizacijo izražanja uspelo izraziti le protein aksin v topni frakciji in hkrati preprečiti dodatne cepitve. Aksin smo uspešno izolirali in le delno očistili z metodo nikelj afinitetne kromatografije. Pridobljeni rezultati služijo kot osnova za nadaljnje raziskave pri optimizaciji izražanja proteinov aksin, dvl in APC, ki bodo uporabljeni za nadaljne raziskave biomolekularne kondenzacije uničevalnega kompleksa β-katenina.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-12 12:35:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152929</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22935</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 178455811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
