<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Konceptualizacija intimnosti v zvezah na daljavo</dc:title><dc:creator>Gostič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvelc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>intimnost</dc:subject><dc:subject>zveza na daljavo</dc:subject><dc:subject>medosebna interakcija</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>abstraktna prisotnost</dc:subject><dc:subject>imaginacija</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>partnerska zveza</dc:subject><dc:subject>doktorske disertacije</dc:subject><dc:description>Mnogo sodobnih parov živi del skupnega življenja na fizični razdalji, kar imenujemo zveza na daljavo. Čeprav je psihološka bližina ključni dejavnik partnerstva, fizična bližina zaradi mnogoterih dejavnikov ni vedno mogoča. Po nekaterih ocenah predstavljajo tovrstna razmerja vse večji delež romantičnih odnosov v naši družbi, in čeprav se od geografsko bližnjih razlikujejo v mnogih vidikih (npr. na vsakodnevni ravni ne izkušajo skupnih aktivnosti, kot je spolnost ali druženje s prijatelji), še do danes nimamo globljega vpogleda v tiste procese znotraj njih, ki so splošno sprejeti kot ključni za razvoj in ohranjanje intimnih odnosov v fizični bližini (npr. vloga vsakodnevnega pogovora iz oči v oči).
Poglavitni namen pričujoče doktorske disertacije je raziskati, kako partnerji v zvezah na daljavo razumejo intimnost in na kakšen način ohranjajo partnerski odnos kljub pomanjkanju interakcije v živo. V disertaciji izhajamo iz hipoteze, da je intimnost osnovna človeška potreba, ki jo zadovoljujemo v odnosu z bližnjo osebo. Delo konceptualno temelji na socioloških spoznanjih o transformaciji zahodne družbe v pozni moderni in razumevanju psiholoških pojmov znotraj partnerskih razmerij. Ker obstaja le peščica kvalitativnih raziskav, ki so se poglobile v pripisane pomene konceptov, kot je intimnost, je bil cilj disertacije odgovoriti na temeljni raziskovalni vprašanji: 1) Kaj partnerjem v zvezah na daljavo pomeni intimnost in 2) Na kakšen način se intimnost razvija in ohranja brez ključne komponente fizične bližine.
Na podlagi osemnajstih polstrukturiranih intervjujev je opisano doživljanje in udejanjanje intimnosti na daljavo skozi izkušnje ljudi, ki so v času intervjuja bili v tovrstnih odnosih in ustrezajo naslednjim kriterijem vzorca: slovenščino opredeljujejo kot materni jezik, stari so od 23 do 32 let, časovno sta partnerja v zvezi na daljavo že vsaj šest mesecev, njuno skupno trajanje zveze je daljše od 12 mesecev in v časovnem intervalu šestih mesecev skupaj preživita največ 30 dni. Po metodi utemeljene teorije sta analizirana pomen in izrazna oblika intimnosti v odsotnosti fizične prisotnosti partnerja in ob tem je kritično ovrednoten vpliv tehnologije digitalne dobe 21. stoletja. Rezultati so predstavljeni v obliki modela intimnosti na daljavo, ki podrobno opisuje prakse udejanjanja intimnosti na daljavo kot imaginacije abstraktne prisotnosti partnerja, osvetljuje posebnosti zveze na daljavo in oriše smisel ohranjanja tovrstne oblike partnerstva.
Partnerji v zvezah na daljavo se soočajo z edinstvenimi izzivi, ki jih presegajo s šestimi praksami ustvarjanja abstraktne prisotnosti partnerja: 1) virtualno komunikacijo, 2) virtualnimi aktivnostmi in rituali, 3) virtualno spolnostjo, 4) načrtovanjem obiskovanja, 5) pošiljanjem paketov presenečenj in 6) prepoznavanjem sentimentalne vrednosti predmetov. Prepoznane so določene posebnosti partnerskih odnosov na daljavo: pomanjkanje fizičnega stika in dotika, fizična oddaljenost partnerja kot prostor za projekcije (npr. romantično idealizacijo), pričakovanje srečanja in travma poslavljanja, dojemanje obdobja oddaljenosti kot »čakanja« in obdobja skupnega časa kot »vmesnega življenja«, prehodi med abstraktnim in fizičnim dojemanjem partnerja, velik finančni vložek zaradi obiskovanj in vpliv pandemije koronavirusa. Smisel ohranjanja tovrstnega odnosa prepoznajo v konceptualizaciji zveze na daljavo kot prehodnega obdobja v partnerstvu, ki ga lahko presežeta s skupnim načrtovanjem prihodnosti in zavedanjem njenega pomena za lastno osebnostno rast.
Prva doktorska disertacija o zvezah na daljavo v slovenskem prostoru predstavlja poglobljeno empirično študijo intimnih razmerij na daljavo, ki odpira in naslavlja vprašanja konstituiranja psihične in fizične bližine. Pridobivanje vpogleda v dinamiko intimnosti, ki predstavlja ključno komponento posameznikovega fizičnega in duševnega zdravja, je znotraj vse pogostejših odnosov na daljavo izrednega pomena.</dc:description><dc:publisher>[M. Gostič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-12-12 09:00:40</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152920</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.361(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 140710147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
