<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv telesne vadbe na posameznike z anksioznimi motnjami - pregled literature</dc:title><dc:creator>Skušek,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>telesna vadba</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Anksiozne motnje so neprijetne za posameznika ter vplivajo na vedenjsko, spoznavno, čustveno in biokemično področje njegovega delovanja. Med glavne simptome spadajo pretiran strah, tesnoba in izogibanje situacijam, ki jih posamezniki doživljajo kot grožnje. Najpogostejše anksiozne motnje so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, agorafobija, socialna anksiozna motnja in specifične fobije. Zdravljenje anksioznih motenj zmanjša simptome anksioznosti in izboljšuje kakovost življenja. Za prvo izbiro zdravljenja veljata psihoterapija in farmakoterapija. Telesna vadba ugodno vpliva na samozavest, samopodobo in vitalnost ter izboljšuje razpoloženje. Lahko ima pozitivne učinke na razpoloženjska stanja, kot so anksioznost, stres in depresija. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda strokovne literature ugotoviti vpliv telesne vadbe na posameznike z anksioznimi motnjami. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro s ključnimi besedami »physical exercise OR exercise« AND »anxiety disorders OR anxiety disorder«. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest randomiziranih raziskav, ki so ustrezale vključitvenim merilom. Vadbeni programi v izbranih raziskavah so vključevali aerobno vadbo, vadbo proti uporu, jogo, športno plezanje, nordijsko hojo, visokointenzivno intervalno vadbo in raztezanje. Trajali so od 12 dni do 12 tednov. Za ocenjevanje anksioznosti so v raziskavah uporabili različne lestvice in vprašalnike. V vseh šestih raziskavah je po intervencijah prišlo do statistično značilnega izboljšanja v različnih vidikih anksioznosti. Razprava in zaključek: Telesna vadba ima ugodne učinke na osebe z anksioznimi motnjami, in sicer se različni pozitivni učinki kažejo ne glede na trajanje vadbenega programa in vadbene enote. Ugodno vpliva na čustvene odzive, stopnjo anksioznosti, simptome anksioznosti in kakovost življenja. Različne oblike telesne vadbe so učinkovite podporne metode zdravljenja anksioznih motenj, ni pa dovolj dokazov, da bi jih lahko uporabljali kot samostojno metodo. Rezultati pregledanih raziskav kažejo pozitivne kratkoročne učinke, ki pa jih ne moremo posplošiti na dolgoročne. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba meritve opravljati skozi daljše časovno obdobje, uporabiti enotna merilna orodja in vključiti večje število preiskovancev ter ugotoviti, katera vrsta in intenzivnost vadbe ima najugodnejše učinke na posameznike z anksioznimi motnjami.</dc:description><dc:publisher>[L. Skušek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-08 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152821</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131945</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 176532739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
