Povezovanje računalniško-tomografskih in magnetno-resonančnih lastnosti umetnih krvnih strdkov na modelu možganske cirkulacijeViltužnik, Rebeka (Avtor) Serša, Igor (Mentor) Vidmar, Jernej (Komentor) Umetni trombilastnosti trombovCTMRIMRMmožganska kaptrombektomijaUvod in pregled literature: Neravnovesje v delovanju hemostaze lahko povzroči možgansko kap, ki spada med najpogostejše vzroke smrti in invalidnosti. Ishemično možgansko kap povzročajo trombi, katerih lastnosti vplivajo na izid zdravljenja. Optimiziranje protokola obravnave kapi je nujno za boljši izid zdravljenja, kjer za slikovno diagnostiko večinoma uporabljamo CT, čeprav se je MR izkazal za boljšo metodo. Ne glede na slikovno diagnostiko doslej ta ni dajala poudarka ugotavljanju lastnosti trombov. Cilj in namen raziskave: Z namenom nadaljnjega optimiziranja protokola obravnave kapi, smo raziskali možnost CT in MR meritev za definicijo strukture umetnih trombov, hkrati smo želeli ugotovitve umestiti tudi v klinično okolje, kjer smo opazovali povezave med CT in MR lastnostmi zapore ter kliničnimi parametri in parametri zdravljenja dejanskih pacientov. Metode in materiali: Najprej, smo preiskovali učinkovitost MR in CT analize pri definiranju strukture umetnih trombov. V kliničnem delu so bili obravnavani pacienti s potrjeno ishemično možgansko kapjo, kjer so uspešno odstranili trombe in jih analizirali z MR ter histološko. Od pacientov smo pridobili še klinične podatke in podatke zdravljenja ter obdelali CT slike, kjer smo pridobili in vivo meritve CT števil trombov. Vse smo ustrezno statistično obdelali. Rezultati in Razprava: MR difuzijske in CT meritve pri umetnih trombih so uspešno razlikovale med eritrocitnimi in trombocitnimi trombi, hkrati so bile vse meritve občutljive na spremembe v deležu eritrocitov. V klinični študiji smo ugotovili pomembne korelacije med variabilnostjo difuzije in trajanjem mehanske rekanalizacije, odstopanjem v povprečnem CT številu in številom prehodov pri trombektomiji, dolžino tromba, deležu eritrocitov in drugimi dejavniki. V primeru, da bi MR diagnostika dosegala ustrezno prostorsko ločljivost pri sprejemljivem času slikanja, bi bila bolj uporabna pri definiranju lastnosti trombov, saj je občutljiva na molekularne spremembe, med tem ko CT zgolj zazna spremembe v absorpciji. Sklepi: Nadaljnjo optimiziranje obravnave kapi je lahko mogoče in naša raziskava je lahko podlaga za nadaljnjo raziskovalno delo na tem področju, kjer napredek v CT (spektralni CT) in MR diagnostiki nakazuje, da se lahko bolj osredotočimo tudi na lastnosti trombov.20232023-12-02 07:15:16Doktorsko delo/naloga152643VisID: 26014sl