Objedenost mladja drevesnih vrst v odvisnosti od zgradbe sestojaStergar, Matija (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) objedenost mladjagozdovizgradba sestojaprebiralni gozdovienomerni gozdovijelovi gozdoviLehenDiplomsko delo je nastalo z namenom, da bi proučili možnosti vplivanja gospodarjenja z gozdom na objedenost mladja drevesnih vrst. Osredotočili smo se na vpliv zgradbe sestoja in nekaterih drugih dejavnikov, ki so odvisni od zgradbe sestoja. Proučevali smo objedenost na skupno stodvajsetih ploskvah (1,5 m * 1,5 m) v dveh objektih s prebiralno in v dveh objektih z enomerno (debeljak) sestojno zgradbo na rastišču Galio rotundifolii-Abietetum v GGE Ribnica na Pohorju. Objedenost smo ugotavljali v treh višinskih razredih. Najbolj zastopana drevesna vrsta v mladju je bila jelka, ki je spadala tudi med najbolj objedene vrste. Na preraščanje jelke v mladju so razen objedanja vplivali tudi konkurenčni odnosi s smreko. Povprečna objedenost je znašala 18 % in je bila ocenjena kot sprejemljiva. Objedenost je naraščala z višino mladja. V enomernem gozdu je bila značilno višja kot v prebiralnem. Kot možen vzrok razlik v objedenosti smo navedli večjo prisotnost zelišč v enomernem gozdu v povezavi z malopovršinskim prepletanjem enomernih in prebiralnih sestojev ter pojavljanje mladja v gostih jedrih v prebiralnem gozdu. S stališča objedenosti je gospodarjenje z gozdom na območju raziskave ustrezno.[M. Stergar]20052014-07-11 13:39:36Diplomsko delo15264UDK: 630*22(043.2)COBISS_ID: 1565606sl