Dediščinska skupnostPrašnikar, Kaja (Avtor) Žnidaršič Skubic, Viktorija (Mentor) dedovanjedediščinska skupnostsodedičiskupna lastninadedovanje kmetijskih zemljiščdedovanje podjetniškega premoženjasodna praksaDediščinska skupnost se oblikuje po smrti zapustnika, ko obstajata vsaj dva zakonita, oporočna ali nujna dediča. V času trajanja dediščinske skupnosti morajo po slovenski zakonodaji dediči o načinu rabe, upravljanju in razpolaganju z lastnino odločati skupno in soglasno. Ker je soglasje med vsemi dediči včasih težko doseči, se sprašujemo o smiselnosti vztrajanja pri konceptu skupne lastnine. Dediščinska skupnost traja do delitve, ta pa se lahko opravi v zapuščinskem postopku. Kadar je predmet zapuščine zaščitena kmetija, dedovanje ureja specialni zakon – ZDKG, ki določa kriterije, po katerih se določi najprimernejši prevzemnik kmetije, s čimer se prepreči razdrobitev kmetije in zagotovi enotno upravljanje. Če med dediči v dediščinski skupnosti ni primernega za vodenje zaščitene kmetije, se uporabljajo določbe ZD. Nasprotno pa ZGD-1 podobnih kriterijev za prevzem podjetja oziroma podedovanih poslovnih deležev ne vsebuje, kljub temu da je soglasje glede rednih in izrednih poslov v dediščinski skupnosti težko doseči. Na ta način sta zagotavljanje kontinuitete poslovanja in ohranjanje gospodarske zmogljivosti otežena ali celo onemogočena.20232023-11-30 09:00:45Magistrsko delo/naloga152594VisID: 117058COBISS_ID: 177972995sl