<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poznavanje prve pomoči pri zastrupitvah s strupenimi živalmi v morju</dc:title><dc:creator>Pišek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brvar,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanišević,	Kata	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>znanje prve pomoči</dc:subject><dc:subject>strupene morske živali</dc:subject><dc:subject>ukrepanje pri zastrupitvi</dc:subject><dc:description>Uvod: V morju živijo številne strupene živali, ki lahko s svojimi vbodi ali ugrizi povzročijo bolj ali manj resne zastrupitve. Nekatere so tudi smrtno nevarne. Morski zmaji, meduze in določene vrste morskih vetrnic ter bodike so tiste živali, ki v Jadranskem morju povzročijo največ zastrupitev med kopalci, ribiči in potapljači. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje prve pomoči pri zastrupitvah s strupenimi živalmi v morju. Cilj je bil predstaviti najpogostejše strupene živali v Jadranskem morju in opisati simptomatiko zastrupitve, predstaviti napotke za prvo pomoč zastrupljencu pri zastrupitvi s strupenimi živalmi, ugotoviti raven teoretičnega znanja prve pomoči ter primerjati znanje prve pomoči pri zastrupitvi s strupenimi živalmi med ljudmi, ki živijo ob morju, in tistimi, ki hodijo na morje le občasno (turisti). Metode dela: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno neeksperimentalna metoda dela. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, izvedenega v slovenskem in hrvaškem jeziku. Podatki so bili zbirani z aplikacijo za spletno anketiranje 1KA. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo Microsoft Excel Office Home 2021. Rezultati: Največji delež anektiranih (92 %) je od strupenih morskih živali na fotografiji prepoznal voščeno morsko vetrnico in najmanj (22 %) mesečinko. Da je morski zmaj oz. pajek strupen, ve 30 % več tistih, ki živijo ob morju, v primerjavi s tistimi, ki živijo v notranjosti države. Več kot dve tretjini anektiranih je prepričanih, da v okviru prve pomoči ob stiku s strupenimi morskimi živalmi prizadeti del kože čim hitreje speremo s sladko vodo, kar ni ustrezno. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da imajo anketiranci precej pomanjkljivo znanje o strupenih morskih živalih. Boljše znanje izkazujejo anketiranci, ki živijo ob morju, v primerjavi s tistimi, ki živijo v notranjosti države. Tako laike kot zdravstvene delavce je treba izobraževati o prvi pomoči pri zastrupitvah s strupenimi morskimi živalim.</dc:description><dc:publisher>[M. Pišek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-30 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152593</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131856</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 174258947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
