<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Znanje študentov babištva o delovanju hormonov med porodom</dc:title><dc:creator>Gotar,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>hormoni med porodom</dc:subject><dc:subject>oksitocin</dc:subject><dc:subject>beta endorfini</dc:subject><dc:subject>kateholamini</dc:subject><dc:subject>prolaktin</dc:subject><dc:description>Uvod: V babištvu je poznavanje ženskih hormonov izrednega pomena, saj so prisotni čez 
celotno reproduktivno obdobje ženske. Intenzivneje se aktivirajo ob prvi menstruaciji. 
Ključnega pomena v času menstruacije so luteinizirajoči hormon, folikel stimulirajoči 
hormon, estrogen ter progesteron. Slednja povzročita, da se maternična sluznica odebeli ter 
se pripravi na morebitno oploditev. Ob oploditvi se skupini hormonov pridruži še človeški 
horionski gonadotropin, ki je produkt placente, in človeški horionski somatotropin, ki 
aktivira mlečne žleze v dojkah. V obporodnem ter poporodnem procesu se ponovno 
aktivirajo novi hormoni, ki jih v diplomskem delu podrobneje obravnavamo. To so oksitocin, 
beta endorfini, kateholamini in prolaktin. Namen: Ugotoviti, kako dobro študenti babištva 
poznajo delovanje hormonov med porodom. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna 
in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu je bil 
narejen sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu je bila 
uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, ki je temeljila na spletnem vprašalniku 
v aplikaciji 1KA. V raziskavo so bili vključeni študenti študijskega programa Babištvo 
Zdravstvene Fakultete Univerze v Ljubljani, ki so v študijskem letu 2022/2023 obiskovali 
prvi, drugi ali tretji letnik. Anketo so prejeli na elektronske naslove, sodelovanje je bilo 
anonimno in prostovoljno. Zbiranje podatkov je potekalo med 18. 4. in 5. 7. 2023. Rezultati:
Anketni vprašalnik je skupno rešilo 56 študentov (66 %), od tega je bilo 28 študentov prvega 
letnika (50 %), 12 študentov drugega letnika (21 %) ter 16 študentov tretjega letnika (29 %). 
Povprečen rezultat pravilnih odgovorov vseh treh letnikov skupaj je 60 %. Razprava in 
zaključek: Najboljše znanje so študenti pokazali pri vprašanjih, vezanih na beta endorfine 
(77 %). Nato sta si po vrsti sledila oksitocin z 58 % ter prolaktin s 53 %. Najslabše znanje 
so pokazali pri kateholaminih (50 %). Študenti v 98 % menijo, da je poznavanje delovanja 
hormonov med porodom pomembno, prav tako se v visokem odstotku (81 %) strinjajo, da 
med študijem o tem niso pridobili dovolj znanja. Za učinkovito zdravstveno varstvo žensk 
med porodom je ključno, da študenti babištva razumejo delovanje vseh pomembnih 
hormonov, ki vplivajo na porod. To jim omogoča kakovostnejšo obravnavo žensk in 
prispeva k boljšim porodnim izidom.</dc:description><dc:publisher>[L. Gotar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-26 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152456</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131845</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 173701891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
