<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija procesov in formulacij pri 3D tiskanju tablet</dc:title><dc:creator>Kreft,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dreu,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D tiskanje</dc:subject><dc:subject>personalizirana zdravila</dc:subject><dc:subject>tehnologija ciljnega nalaganja</dc:subject><dc:subject>praškovno brizgalna tehnologija</dc:subject><dc:subject>bolniku prilagojen odmerek</dc:subject><dc:subject>razvoj formulacij in procesa.</dc:subject><dc:description>Farmacevtska skupnost je zaradi potreb po bolj personaliziranem zdravljenju primorana razvijati nove načine za pripravo zdravil. 3D tiskanje je ena izmed potencialnih tehnologij, ki omogoča izdelavo trdnih farmacevtskih oblik s prilagojenim odmerkom. Kljub odobritvi  prvega 3D tiskanega zdravila s strani FDA je področje še v fazi intenzivnih raziskav. V sklopu doktorske disertacije smo se osredotočili na dve tehnologiji 3D tiskanja: tehnologijo ciljnega nalaganja in praškovno brizgalno tehnologijo. 
Pri tehnologiji ciljnega nalaganja 3D tiskalnik pri povišani temperaturi pretvori vstopni material - filament (1.75 mm debela polimerna nit) v končno farmacevtsko obliko. V prvi fazi smo določili ključne parametre tiskanja, ki vplivajo na kritična atributa kakovosti, tj. čas razpadnosti tablete in enakomernost mase tablet. Izdelava filamentov s tehnologijo iztiskanja talin obsega segrevanje materiala s potencialnim razpadom učinkovine. V izogib razpadu učinkovine smo razvili preparativno metodo diferenčne dinamične kalorimetrije, ki uspešno napove celokupne nečistote modelne učinkovine v filamentu. Predstavljena metodologija omogoča hitro rešetanje sestav filamentov z vidika neustrezne termične stabilnosti učinkovine. Ko filament izdelamo, mora za prehod tiskalne glave izkazovati ustrezne mehanske lasnosti. V nasprotnem primeru se filament zagozdi v podajalnem mehanizmu. Določili smo preprost mehanski test togosti, ki opredeli filament glede na uspešnost tiskanja. Rezultate smo podprli z napovednim statističnim modelom. Poleg tega smo na podlagi meritev mehanskih in reoloških lastnosti filamentov uspešno napovedali ponovljivost nekaterih kritičnih atributov natisnjenih tablet. Napovedni modeli omogočajo hitro rešetanje filamentov, ki bi se zagozdili v podajalnem mehanizmu ali bi prispevali k veliki variabilnosti lastnosti tablet.
Praškovno brizgalna tehnologija omogoča povezovanje praškaste zmesi in vezivne tekočine pri sobnih pogojih v orodisperzibilno trdno farmacevtsko obliko. Natisnjene tablete so zaradi slabih mehanskih lastnosti nagnjene k poškodbam pri rokovanju. V doktorski disertaciji smo na modelni formulaciji določili parametre tiskanja, ki izboljšajo mehanske lastnosti tablet. Po drugi strani pa je bil vpliv sestave vezivne tekočine na mehanske lastnosti tablet zanemarljiv.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-26 07:15:15</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152453</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
