Odnos med strategijami spoprijemanja s spletnim nasiljem in sočutjem do sebe pri srednješolcihJereb, Lara (Avtor) Pirc, Tina (Mentor) spletno nasiljemedvrstniško nasiljespoprijemanjesočutje do sebesrednješolciSpletno medvrstniško nasilje (SMVN) je v zadnjem času morda upravičeno deležno precejšnje pozornosti, saj lahko v mnogih primerih prinaša negativne posledice za posameznike, ki so vključeni vanj. Slednji se lahko z njim spoprijemajo z uporabo različnih strategij, ki so bolj ali manj učinkovite. V tem magistrskem delu me je zato zanimalo, kolikšna je pojavnost SMVN med slovenskimi srednješolci. Konstrukt, ki je prav tako predmet novejših raziskav in se je izkazal za pomembno povezanega s kazalniki psihološkega blagostanja, pa je sočutje do sebe. V raziskavi me je torej zanimalo, kako se slednje povezuje z vključenostjo v SMVN in uporabo strategij spoprijemanja z njim. V raziskavo je bilo vključenih 666 slovenskih srednješolcev (55,7 % dijakinj), starih med 15 in 20 let (M = 17,0). Za zbiranje podatkov sem uporabila tri pripomočke: Revidiran vprašalnik medvrstniških odnosov: spletno nasilje/spletna viktimizacija; Vprašalnik spoprijemanja s spletnim nasiljem; Lestvico sočutja do sebe – oblika za mladino, ki sem jo za namene tega dela tudi prevedla v slovenščino. Pri vseh vprašalnikih sem preverila faktorsko strukturo, pri čemer so bile pri prvih dveh potrebne nekatere modifikacije. Rezultati so pokazali, da je v SMVN vključenih več dijakov kot dijakinj, največ srednješolcev pa se v spletno nasilje vključuje v obliki dvojne vloge. Rezultati prav tako kažejo, da je skupina dijakov z dvojno vlogo v SMVN pomembno manj sočutna do sebe kot dijaki, ki se v SMVN ne vključujejo. Prav tako so, v primerjavi z dijaki, pomembno manj sočutne do sebe v SMVN vključene dijakinje. Povezave med sočutjem do sebe in uporabo posameznih strategij spoprijemanja s SMVN so nekoliko manj enoznačne. Posamezne strategije sicer nekoliko pogosteje uporabljajo dijakinje v primerjavi z dijaki ter tisti, ki SMVN samo doživljajo, v primerjavi s tistimi, ki SMVN hkrati tudi izvajajo. Tri četrtine dijakov, ki SMVN doživlja, o tem nikomur ne pove, najpogosteje zato, ker jih SMVN ne prizadene. V nekaterih razlogih za odsotnost poročanja o doživljanju SMVN se dijaki pomembno razlikujejo glede na spol in vlogo, ki jo imajo v SMVN. Dijaki, ki pa se odločijo povedati nekomu, se najpogosteje obrnejo na prijatelje, najredkeje pa na šolsko osebje. Na podlagi izsledkov te raziskave predlagam ukrepe, vezane na osveščanje dijakov in strokovnih delavcev o ustreznih odzivih ter strategijah spoprijemanja s SMVN. Prav tako predlagam, da se v preventivne dejavnosti uvedejo aktivnosti za krepitev sočutja do sebe.[L. Jereb]20232023-11-24 07:45:18Magistrsko delo/naloga152413UDK: 37.015.3:364.632(043.2)VisID: 541557COBISS_ID: 182065923sl