<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava predoperativnega informiranja pacientov z okrevanjem po artroskopiji kolka</dc:title><dc:creator>Šašek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predoperativno informiranje</dc:subject><dc:subject>artroskopija kolka</dc:subject><dc:subject>okrevanje</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Operativni posegi lahko za paciente predstavljajo stresen dogodek, zato strokovnjaki posvečajo vedno večjo pozornost tehnikam, ki bi olajšale pripravo in okrevanje pacientov. V kvantitativnem delu raziskave za magistrsko delo smo z baterijo vprašalnikov raziskovali razlike v okrevanju med udeleženci, ki so poslušali razširjeno predoperativno informiranje, in udeleženci, ki so prejeli ustaljeno obravnavo. V kvalitativnem delu smo z nekaterimi izmed njih preko polstrukturiranih intervjujev raziskovali tudi njihovo počutje in informiranost pred
ter po artroskopiji kolka. Rezultati intervjuja so pokazali, da so bili v predoperativnem obdobju pacienti večinoma zadostno informirani in brez strahu, nekatere je skrbela le anestezija in neoptimalno okrevanje. V postoperativnem obdobju je bilo pri nekaterih pacientih prisotno nezadovoljstvo zaradi dolgega okrevanja, izpostavili pa so tudi potrebo po več informacijah glede zapletov in željo po postoperativnem informiranju. Rezultati vprašalnikov so pokazali, da med informirano in neinformirano skupino ni bilo razlike v znanju ali na katerem od
indikatorjev okrevanja (občutenje bolečine in funkcionalne omejitve, šport in rekreacijske aktivnosti, katastrofiziranje bolečine, depresivnost in anksioznost). Pozitivno duševno zdravje, ki smo ga nadzorovali pri primerjavi skupin, se je povezovalo zgolj s težavami pri športu. Navkljub pomanjkanju razlik med skupinama, so pacienti predoperativno informiranje v intervjujih vseeno označili kot koristno, pohvalili pa so predvsem osebni stik s strokovnjakom in interaktivnost predavanja. Na podlagi izsledkov smo oblikovali tudi smernice za nadaljnje
informiranje pacientov. Ker je na izvedbo naše raziskave vplivala tudi epidemija COVID-19, bi bilo v prihodnje pri tovrstnem raziskovanju predoperativnega informiranja in drugih tehnik potrebno poskrbeti za večji numerus in zagotoviti bolj strogo izvedbo meritev. Priporočljivo bi bilo tudi merjenje kritičnih lastnosti pacienta in oblikovanje usmerjenih intervenc.</dc:description><dc:publisher>[N. Šašek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-24 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152412</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:616.7:617.581(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 541556</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 185766147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
