<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihološka podpora medicinske sestre otroku s kronično boleznijo</dc:title><dc:creator>Krajec,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kronične bolezni</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>psihološka podpora</dc:subject><dc:subject>šolske medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronične bolezni pri otrocih so definirane kot stanja, ki trajajo eno leto ali več. Otroci s kroničnimi boleznimi se srečujejo s psihološkimi težavami, zato nekateri potrebujejo podporo, ki bi omogočila lažje sprejemanje in prilagajanje bolezni ter zmanjšanje njihovega stresa. Namen: V diplomskem delu smo predstaviti vlogo medicinske sestre pri nudenju psihološke podpore otroku s kronično boleznijo, predstavili smo tudi najpogostejše kronične bolezni, psihološke težave otrok in interakcije otrok z okoljem družine, šole in širšega okolja. Metode dela: Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom tuje literature, ki je potekal med julijem in avgustom 2023. Uporabljeni sta bili podatkovni bazi: CINAHL ultimate in Medline. Rezultati: Otroci se najpogosteje srečujejo s kroničnimi boleznimi, kot so endokrine, prehranske in presnovne bolezni in s psihološkimi težavami, ki so pridružene osnovni bolezni – to so duševne in vedenjske motnje. V procesu sprejemanja kronične bolezni je pomembna celostna obravnava otroka ter podpora družini, v šolskem okolju podpora učiteljev in vrstnikov ter v širšem okolju tudi medicinskih sester. Kronične bolezni vplivajo na otrokovo samopodobo, kar vpliva na večje tveganje za razvoj anksioznosti in depresije. Intervencije, ki jih izvajajo medicinske sestre, pripomorejo k boljši kakovosti življenja in k aktivnejšem sodelovanju otroka in njegove družine, boljšemu počutju otroka med vrstniki, k zmanjšanju izostankov od pouka, obiskov pri zdravniku in hospitalizacij. Razprava in zaključek: Delež otrok s kroničnimi boleznimi in duševnimi motnjami se povečuje. Rezultati kažejo na to, da se pri vsaki kronični bolezni posameznik drugače prilagodi in da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri obravnavi otroka s kronično boleznijo. Kaže se tudi potreba po delovanju medicinskih sester v šoli, saj v Sloveniji še nismo uvedli poklica šolske medicinske sestre, temveč so medicinske sestre povezane le s primarnim zdravstvom – v preventivnih programih. Z uvedbo poklica šolske medicinske sestre bi bili otroci deležni hitre in dobre oskrbe, hitrejše obravnave potreb otrok (socialne, psihične, fizične potrebe). Smiselno bi bilo, da bi po svetu in tudi v Sloveniji že v času izobraževanja medicinskih sester dali večji poudarek pomenu psihološke podpore otrokom s kroničnimi boleznimi, saj bi s tem zmanjšali njihove psihološke težave in izboljšali kakovost življenja.</dc:description><dc:publisher>[N. Krajec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-19 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152315</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131833</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 172745987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
