Primerjava slovenskega, ameriškega in norveškega sistema prostostnih kazni mladoletnikovSuhadolec, Kaja (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) Mladoletnikiprestopništvodejavniki tveganjaprostostne kaznirestorativna pravičnostpunitivnostslovenski sistemnorveški sistemameriški sistem.Mladostništvo je most med otroštvom in odraslostjo. Je obdobje polno nasprotij in pretresov, zaradi vpliva različnih dejavnikov, ki so lahko socialni in ekonomski, individualni, ali pa izvirajo iz okolja, pa lahko tudi v tem obdobju prihaja do odklonilnega vedenja. Ko tako vedenje prestopi mejo dovoljenega z zakonom, govorimo o mladoletniškem prestopništvu. Ker se mladostniki v marsičem razlikujejo od odraslih, se je kmalu pojavila ideja, da jih je potrebno v kaznovalnem pravu obravnavati različno od odraslih storilcev kaznivih dejanj. Različne države pa so se tega problema lotile na različne načine, hkrati pa se nekatere bolj in nekatere manj poslužujejo načel restorativne pravičnosti. Ta se je v raziskavah pokazala kot izjemno uspešna v primerjavi s punitivnim pristopom kaznovanja mladoletnikov. V magistrskem diplomskem delu raziskujem razlike kaznovalnih sistemov, natančneje prostostnih kazni, v treh državah – Sloveniji, na Norveškem in v Združenih državah Amerike. Osredotočila sem se na prostostne kazni, saj te v največji meri omejujejo človekove pravice. Za preučevanje razlik sem uporabila različne vire, med drugim tudi poročila policije in ostalih organov, vpletenih v kaznovalni sistem mladoletnikov ter zakonodajo, pri preučevanju ameriškega sistema pa tudi precedense. Ugotovila sem, da vse tri države upoštevajo posamezna načela restorativne pravičnosti, kljub temu pa se v ZDA še vedno vidi močnejše vplive punitivnih pristopov h kaznovanju mladoletnikov, na kar nakazujejo predvsem razmere v njihovih institucijah za prestajanje prostostnih kazni. Mladoletniki so večkrat osamljeni, podvrženi fizičnemu nasilju ali pa prestajajo kazen v institucijah z grozljivimi razmerami. Pomemben problem ZDA je tudi v neenakem obravnavanju mladoletnikov glede na zvezno državo, iz katere prihajajo. Po drugi strani imata Slovenija in Norveška precej bolje vpeljani načela restorativne pravičnosti, saj stremita k resocializaciji mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Kljub temu pa se tudi ti dve državi soočata s posameznimi problemi. Norveška je bila namreč deležna več kritik glede neupoštevanja Konvencije o otrokovih pravicah, tudi glede kršitve prepovedi združevanja mladoletnih in polnoletnih storilcev kaznivih dejanj v institucijah za prestajanje prostostnih kazni. Slovenija pa že daljši čas pričakuje sprejem izjemno potrebnega Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, saj se trenutno uporabljajo še pravila Kazenskega zakonika iz leta 1994 ter določbe ostalih zakonov. S sprejetjem tega zakona bi prišlo do celovite in sistemske obravnave materije z jasnimi izhodišči.20232023-11-18 09:00:03Magistrsko delo/naloga152309VisID: 116871COBISS_ID: 174539523sl