Umetnost med naravnim, tehnološkim in mentalnimBerlot Pompe, Uršula (Avtor) sodobna umetnostprostorske instalacijeumetniški projektiteorija umetnostiV pričujočem besedilu obravnavam dela treh sodobnih umetnikov, ki v referenci na naravne pojave, procese in nevidne naravne zakonitosti izpostavijo pomen optične-taktilnosti in vlogo nevizualne, telesno senzorične percepcije podob. Interpretacije narave v umetniških delih Carstena Nicolaija, Olafurja Eliassona in Michela Blazya se razlikujejo tako v formalnih kot konceptualnih pristopih, povezujejo pa jih specifične opredelitve določenih vidikov telesnega (biološkega, fiziološkega ali organskega) v odnosu do zaznave in njene vloge pri konstituiranju zavednih in nezavednih mentalnih sfer. Optična taktilnost (Eliasson), nevidne, magične povezave med vidnim in slišnim (Nicolai) in pomen olfaktorne dimenzije ali dvoumnega nerazlikovanja med živim in neživim (Blazy) označuje tudi določen duchampovski ‘infraizem’ v subtilnem preučevanju in vzpostavljanju inteligibilne, subsenzorične dimenzije v umetninah. Ti umetniki delujejo v polju nevidne zaznavno-imaginarne podobnosti, v prostoru čutnih, cerebralnih in nematerialnih simbolnih povezav v umetniškem delu in estetskem doživljanju pri gledalcu, ter širijo meje zaznavanja, zavedanja in zavesti.20092023-11-17 12:58:51Članek v reviji152302UDK: 7.01ISSN pri članku: 0352-7263COBISS_ID: 2792302slSoglasje za objavo članka pridobljeno s strani založnika.