<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetnost med naravnim, tehnološkim in mentalnim</dc:title><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>sodobna umetnost</dc:subject><dc:subject>prostorske instalacije</dc:subject><dc:subject>umetniški projekti</dc:subject><dc:subject>teorija umetnosti</dc:subject><dc:description>V pričujočem besedilu obravnavam dela treh sodobnih umetnikov,
ki v referenci na naravne pojave, procese in nevidne naravne zakonitosti
izpostavijo pomen optične-taktilnosti in vlogo nevizualne, telesno
senzorične percepcije podob. Interpretacije narave v umetniških
delih Carstena Nicolaija, Olafurja Eliassona in Michela Blazya se
razlikujejo tako v formalnih kot konceptualnih pristopih, povezujejo
pa jih specifične opredelitve določenih vidikov telesnega (biološkega,
fiziološkega ali organskega) v odnosu do zaznave in njene vloge pri
konstituiranju zavednih in nezavednih mentalnih sfer. Optična taktilnost
(Eliasson), nevidne, magične povezave med vidnim in slišnim
(Nicolai) in pomen olfaktorne dimenzije ali dvoumnega nerazlikovanja
med živim in neživim (Blazy) označuje tudi določen duchampovski
‘infraizem’ v subtilnem preučevanju in vzpostavljanju inteligibilne,
subsenzorične dimenzije v umetninah. Ti umetniki delujejo v
polju nevidne zaznavno-imaginarne podobnosti, v prostoru čutnih,
cerebralnih in nematerialnih simbolnih povezav v umetniškem delu in
estetskem doživljanju pri gledalcu, ter širijo meje zaznavanja, zavedanja
in zavesti.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2023-11-17 12:58:51</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152302</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7.01</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0352-7263</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2792302</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Soglasje za objavo članka pridobljeno s strani založnika.</dc:rights></metadata>
