<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami v pravnem redu EU</dc:title><dc:creator>Grmek,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Medsebojno zaupanje</dc:subject><dc:subject>Sodišče EU</dc:subject><dc:subject>OSVP</dc:subject><dc:subject>ENPP</dc:subject><dc:subject>Uredba 604/2013</dc:subject><dc:subject>Mnenje 2/13</dc:subject><dc:subject>temeljne pravice</dc:subject><dc:subject>nazadovanje vladavine prava</dc:subject><dc:subject>kriza vrednot EU</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo skuša pojasniti pomen načela medsebojnega zaupanja v pravnem redu EU, zlasti njegovo vlogo in funkcije, s poudarkom na izbranih področjih OSVP, kjer služi kot temelj pravosodnega sodelovanja. Znotraj teh področij se osredotoča predvsem na dva mehanizma, ki temeljita na učinkoviti implementaciji načela medsebojnega zaupanja, to sta evropski nalog za prijetje in predajo v povezavi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb v okviru kazenskega prava EU ter dublinski sistem s področja azilnega prava EU.
Medsebojno zaupanje sicer nima eksplicitne pravne podlage v primarni zakonodaji EU, a se Sodišče EU z željo po implementaciji načela medsebojnega zaupanja v pravni red EU v sodbah večkrat sklicuje na pomen njegove uporabe. Sodišče EU je tako tekom sodne prakse na različnih področjih EU postopoma in zadržano spreminjalo status načela od same domneve slepega zaupanja do vse večjih omejitev z namenom učinkovite zaščite pravic. Omejitve načela medsebojnega zaupanja veljajo v sodni praksi za izjemo, odstop od mehanizmov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, pa je mogoč zgolj v primeru, ko bi se s predajo posameznika ogrozile njegove temeljne pravice.
Magistrsko diplomsko delo raziskuje krizo zaupanja v EU, ki izvira iz nespoštovanja temeljnih vrednot EU v nekaterih državah članicah. Ugotavlja, kakšne posledice ima nazadovanje vladavine prava za učinkovito varstvo temeljnih pravic. Ključni cilj magistrskega diplomskega dela je torej premislek, ali je v luči krize vrednot, kjer je v nekaterih državah članicah mogoče zaznati nazadovanje vladavine prava, načelo medsebojnega zaupanje med državami članicami sploh še mogoče, preko njega pa odgovarjam na glavno raziskovalno vprašanje, in sicer, ali je načelo medsebojnega zaupanja še združljivo z učinkovito zaščito temeljnih pravic?</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-15 09:00:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152262</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116868</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 220020227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
